Plebiscit je po prvi svetovni vojni zakoličil mejo med tedanjo kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Avstrijo. Njegovi izidi so privedli do tega, da je del slovenskega naroda ostal v Avstriji.

Tradicionalno, kot vsako leto 10. oktobra, so ob obletnici plebiscita na osrednjem celovškem pokopališču ob 9.30 pripravili spominsko slovesnost, ob 11. uri pa je sledila osrednja slovesnost na dvorišču pred sedežem deželnega zbora.

Koroški brambovci razočarani nad premajhno vlogo domovinskih organizacij
Lojze Kos je za Radio Slovenija ob tem poročal, da je bila tokratna proslava "resnično prelomna, saj je potekala v znamenju sožitja in sprave", koroškim Slovencem pa je bil na njej dodeljen velik del programa. Za piko na i so se prvič do zdaj na častni tribuni zbrali predsedniki vseh treh osrednjih organizacij slovenske manjšine.

Koroški deželni glavar Peter Kaiser je za Radio Slovenija ocenil, da je letošnje zaznamovanje plebiscita pokazalo, da je avstrijska Koroška usmerjena v prihodnost, sožitje med narodoma in dobrososedstvo, ter da je nacionalistične zdrahe preteklosti ne zanimajo več. Velik poudarek je bil letos tudi na mladih.

V nasprotju s Slovenci pa s to novo usmeritvijo očitno niso zadovoljni koroški brambovci, ki so plebiscitno proslavo zaradi po njihovem preveč obrobne vloge domovinskih organizacij bojkotirali.