Po petkovem sporu v Ovalni pisarni je ameriški predsednik Donald Trump prekinil vojaško pomoč Ukrajini, dokler se ne prepriča, da se ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski res zavzema za mir. Ima Zelenski v iskanju miru sploh možnost ostati na funkciji? Lahko pokopljemo Nato in kaj bo prineslo novo združevanje v Evropi, kjer se zdi, da se tudi brexit ni zgodil?

Kot je v oddaji Ob osmih povedal profesor mednarodnih odnosov Boštjan Udovič, se bo zamrznitev ameriške vojaške pomoči po ocenah na fronti odrazila čez dva do štiri mesece, takrat pa se utegne Ukrajina res znajti v položaju, ko bi ji preostalo le sprejetje ameriškega oziroma ruskega diktata. Ob tem je po njegovem mnenju največja težava, da se ZDA zapirajo nazaj na Atlantik. "Amerike ne zanima več Evropa in njena varnost, za svoje parcialne interese je pripravljena žrtvovati tudi Ukrajino. Evropa mora stopiti skupaj in še bolj pomagati Ukrajini. Po drugi strani bi verjetno tudi Zelenski moral stopiti korak nazaj in zadovoljiti Trumpa s formalnim opravičilom, ki ga Trump pričakuje."

Petkov incident v Beli hiši je sicer po njegovem mnenju pokazal, kaj se zgodi, če vlada politični razred, ki ne obvlada ne politike ne diplomacije. "Zvalila se je snežna kepa, ki je ni bilo mogoče ustaviti. V ameriški administraciji so zdaj malce bolj mili jastrebi, kot sta zunanji minister Marco Rubio in podpredsednik J. D. Vance, pa še predsednik Trump, ki se odloča po trenutnem navdihu. Na drugi strani je predsednik Ukrajine, ki mora slalomirati med mednarodno skupnostjo in domačo javnostjo. Mislim, da bo morala Evropa skupaj z Zelenskim odigrati hitropotezni šah, kjer bi Zelenski dal Trumpu želeno formalno opravičilo za besede, izrečene v petek v Beli hiši. Evropa pa bo sočasno pritisnila na Trumpa, da bo znova odprl kanale in pomagal doseči mir." Prepričan je, da bi vztrajanje Združenih držav na zdajšnji poti dolgoročno pomenilo njihov zaton.

Nova ameriška administracija je medtem ustavila kibernetsko dejavnost proti Rusiji, za zdaj še neuradno naj bi se obetalo tudi mehčanje sankcij. Kot pravi Udovič, sankcije dolgoročno tako ali tako niso smiselne, Rusijo pa evropske kljub temu bolj bolijo kot ameriške. "Evropska unija ima veliko več zamrznjenih ruskih sredstev in vseh drugih zadev. Tako ima tudi Rusija interes na mirovna pogajanja povabiti Evropsko unijo. Zato je pomembno, da Unija v teh pogajanjih nastopa kot enoten akter, ne pa kot razdeljene države, in za zdaj kaže v to smer." Ponedeljkovemu sestanku izbranih voditeljev v Londonu bo v četrtek sledil Evropski svet. "Takrat bomo morali sprejeti stališča do Ukrajine, pa tudi v odnosu do ZDA. Smiseln se mi zdi poziv predsednice italijanske vlade k skupnemu vrhu ZDA-EU, a le, če se bodo Združene države pripravljene pogovarjati."

Bo moral Zelenski oditi?
Ali bi moral Zelenski oditi, je stvar Ukrajine, pravi Udovič. "Ameriška administracija pravi, da je tudi Churchill šel, ampak on je šel po koncu druge svetovne vojne, ko je izgubil na volitvah. Morda bo tako tudi z Zelenskim, tega ne vemo, ampak da to postavljaš kot pogoj, pomeni, da zamenjuješ enega vladarja z drugim in pri tem ni nujno, da dobiš nekoga, ki bo prej privolil v tvoje pogoje." Scenarij, da bi prevzel oblast proruski voditelj, ki bi Rusiji brez težav prepustil petino ukrajinskega ozemlja in ob tem trgoval z ZDA, se mu ta hip ne zdi verjeten. "Če Zelenski odide in ne opravijo volitev, vodenje Ukrajine prevzame predsednik parlamenta, ta pa ni bolj prijazen do Rusov kot Zelenski. Tako da to ni veliko tveganje. Menim pa, da bi Zelenski, če bi po vsem tem znova kandidiral, spet zmagal."

Evropski predlog za mir v Ukrajini
Po vrhu v Londonu še ni znano, kakšen bo evropski mirovni predlog. Francoski predsednik Emmanuel Macron je omenjal enomesečno delno premirje na morju, v zraku in pri energetski infrastrukturi, britanska stran pa tega ni potrdila. "Po mojih informacijah postopki še potekajo, se je pa Evropa, drugače kot ZDA, vedno zavzemala za dvodelen proces, za začasno prekinitev ognja, da bi se lahko v tem obdobju pogajali. To je zelo pomembno tako z vidika preprečitve človeških žrtev kot pogajanj v miru. V času, ko potekajo spopadi, so namreč pogajanja diktat in to prej ali slej vodi v novo vojno." Poleg takojšnje prekinitve ognja je prvi pogoj za mir po Udovičevih besedah dogovor vseh vpletenih. "To pomeni dogovor med Evropsko unijo, Ukrajino, ZDA in seveda tudi Rusko federacijo o varnostnih zagotovilih ter o statusu Ukrajine v prihodnje: naj postane nevtralna država, morda članica Evropske unije ... Jasno je, da članica Nata ne bo, to je stališče ameriške administracije. Dogovoriti se je treba tudi o zasedenih regijah in povojni obnovi."

Udovič sicer dodaja, da je od nastopa ameriške administracije po Evropi zapihal nov veter enotnosti. "Gledamo oživitev Evropske unije. Odkar je Velika Britanija prevzela pobudo, je moje stališče, da brexita ni več. Mislim, da to partnerstvo, ki se bo zgradilo tudi z Nemčijo po sestavi vlade, pomeni nekakšno kombinacijo versajskega miru. Francija, Velika Britanija, Nemčija, Poljska: ta zahodno-vzhodna os bo po mojem krojila prihodnji razvoj Evropske unije. To novo obdobje ocenjujem za pozitivno."

Povečati obrambne izdatke lažje kot prepričati javnost, da je to nujno?
Predsednica Evropske komisije Ursula Von der Leyen je dopoldne predstavila svoj načrt oboroževanja Evrope, kar je po Udovičevem mnenju nujno. "Moramo se zavedati, da je čas, ko nam je varnost zagotavljala Amerika, minil ... Evropa se mora postaviti na svoje noge. Nato je lahko morda dopolnilo, ampak Evropa mora sama zagotoviti svojo varnost in več bomo morali vlagati ne samo v nakup topov, ampak tudi v kibernetsko varnost in vse druge oblike varnosti, torej tudi v znanost in vse podporne dejavnosti. Pomembno bo tudi prepričati domačo javnost o pomembnosti teh vlaganj, in to me najbolj skrbi. Vtis je še vedno, da nismo ogroženi, ampak če si ne bomo zagotovili varnosti, tudi sociale ne bo."

Tu vidi tudi osrednjo nalogo slovenske vlade v konfliktu. "Po mojih informacijah je Slovenija v diplomatska prizadevanja vpeta tako, kot mora biti. Ampak naloga slovenske vlade, pa tudi drugih akterjev v naši državi je predvsem dopovedati domači javnosti, da živimo v novem času, v katerem moramo za svojo varnost poskrbeti sami. Tu se bodo po mojem mnenju odpirala nova vprašanja, recimo o vnovični uvedbi naborniške vojske in vlaganjih v obrambo, ki jih bo morala po mojem vlada začeti reševati že letos, verjetno tudi z rebalansom proračuna." Predsednik vlade, obrambni minister in veleposlanik pri zvezi Nato bi se tako jutri morali po njegovem mnenju dogovoriti predvsem o obveščanju javnosti. "Mislim, da je treba javnost začeti obveščati danes."

Vabljeni, da se naročite na podkast Ob osmih.