Kitajsko zagonsko podjetje DeepSeek je z zelo nizkimi stroški razvoja svojega pogovornega robota šokiral ameriške tehnološke velikane in zahodne borze. Nekateri so celo špekulirali, da je ameriška prevlada v sektorju umetne inteligence končana in da za 500 milijard dolarjev naložb v infrastrukturo, ki jih je napovedala nova ameriška administracija, sploh ne bo potrebnih. Kot je za oddajo Ob osmih ocenil radijski sodelavec Anže Tomić, poznavalec področja sodobnih tehnologij in ustvarjalec podkasta Tehnična podpora, bi DeepSeekov model za resno oceno moral uporabljati dalj časa, a na prvi pogled ni velikih razlik s ChatGPT-jem. "Glede na to, kakšni so bili odzivi, slab ni!"

Nvidijini čipi niso več konkurenčna prednost?

Številka, ki jo je za zadnjo stopnjo razvoja omenjal DeepSeek (približno šest milijonov dolarjev), lahko drži, pravi Tomić. Kitajsko podjetje naj bi namreč za učenje svojih modelov uporabilo "slabše" grafične kartice. "To je kar udarec za vsa ta zahodna podjetja in tudi za ameriško administracijo, pa ne samo Trumpovo. Tudi Bidnova je bila, to je treba vedeti, zelo na strani ameriških podjetij. S tem ko so prepovedali določene najzmogljivejše čipe in njihova popravila na Kitajskem, so nekako branili domača podjetja, da so ohranjala razliko v razvoju. Če pa zdaj kar naenkrat ne potrebujemo vseh teh čipov ..." Z oceno, kam se bo nagnila tehtnica, bi kljub temu še počakal. "Ameriška podjetja, ki imajo denar in boljše čipe, bi lahko tehniko DeepSeeka uporabila pri svojih modelih in tako spet odskočila v razvoju." Medtem že prihajajo tudi obtožbe, da se je DeepSeek učil na modelih OpenAI.

Če visoko zmogljivi čipi ne bodo več potrebni, lahko zasuk postane pomemben tudi pri varovanju narave. Podatkovni centri, v kakršne so Združene države nameravale vložiti vse te stotine milijard dolarjev, so namreč izjemno potratni. Srednje dolgo besedilo, ki ga napiše UI, naj bi zahtevalo toliko hlajenja, da bi zanj porabili plastenko vode. "Gre za preprosto enačbo: procesorji se grejejo, ker se grejejo, jih je treba hladiti, in ko jih hladiš, potrebuješ vodo. Da se grejejo, pa potrebujejo elektriko. Gre za zelo potratno infrastrukturo, zato se pojavljajo zamisli, da bi si ameriška podjetja postavljala jedrske elektrarne, da bi čim lažje pridobili to energijo. Tega ne gre podcenjevati. DeepSeek dokazuje, da se da marsikaj početi tudi na manj zmogljivi strojni opremi, na čipih, ki zahtevajo manj elektrike in manj vode za hlajenje." Množična uporaba UI-ja seveda ne bo najbolj ekološka. Kot pravi Tomić, pa se moramo zavedati, da to ni omejeno na UI. "Podatkovni centri že obstajajo, tudi naša elektronska pošta je nekje shranjena. Mi je pa všeč, da ta okoljevarstveni vidik prihaja bolj v ospredje."

Nam je bolj v interesu, da so pri umetni inteligenci v ospredju Združene države ali Kitajska?

V Evropski uniji za varnost osebnih podatkov zelo skrbimo (to nam olajša tudi dejstvo, da nimamo svojih tehnoloških velikanov), na Kitajskem in v Združenih državah pa so stvari nekoliko drugačne. Tomić meni, da je vsaj na videz kljub vsemu bolje, če imajo prednost Združene države. "V Združenih državah je vsaj v teoriji nekaj več varovanja podatkov in pravne države. Tam obstajajo demokratične institucije, na katere se da apelirati. Če bi na Kitajskem začeli konkretno zbirati naše podatke, si pa težko predstavljam vzvod, na podlagi katerega bi lahko rekli: ''Ali lahko to izbrišete?" Evropska unija je pri osebnih podatkih najbolj rigorozna, v Združenih državah je malo večji teksas, Kitajska pa je velika neznanka. Je pa jasno: če je podjetje na Kitajskem, imajo kitajske oblasti neomejen dostop in domača podjetja jim ne morejo reči: Vi pa ne morete pogledati v vse strežnike.''

Pri DeepSeeku se je že v začetku pojavila tudi težava zelo očitne cenzure. "Pol sveta ga je že vprašalo, kaj je Trg nebeškega miru." Tomić kot zanimivost sicer navaja, da cenzura v slovenščini ni tako robustna kot v angleškem jeziku.

Več v podkastu Ob osmih, naročite se.