"Če želite, imejte referendum, ampak načrti politike, ki jih slišim, so popolnoma neskladni z dogajanjem v Evropi. Vedeti moramo, da tudi če zgradite nov reaktor ali dva, to ne bo večina proizvodnje električne energije v Sloveniji. Poleg tega bo to izjemno drago, graditev pa bo trajala dolgo časa, in to pomeni, da boste med čakanjem še naprej uporabljali fosilna goriva," poudarja Jan Haverkamp, ki kot strokovnjak za jedrsko energijo deluje v protijedrski organizaciji Svetovna informacijska služba za energijo WISE in v mednarodni okoljevarstveni organizaciji Greenpeace.

Referendumi o jedrski energiji

Jedrska nesreča v Černobilu leta 1986 je bila razlog za referendum v Italiji leto pozneje. "Po svetu smo bili po nesreči priča več referendumom, saj so bili ljudje šokirani, ko so videli, kakšne so posledice hude jedrske nesreče. V Italiji, kjer je bilo takrat že veliko nasprotovanja jedrski energiji, so se ljudje jasno odločili za odpravo jedrske energije, in to se je potem res zgodilo leta 1991." Leta 2011 so imeli pri naših zahodnih sosedih drugi referendum na to temo. "Marca 2011 se je zgodila jedrska katastrofa v Fukušimi. Takratni italijanski premier Silvio Berlusconi je kljub temu računal, da to ne bo težava, češ da na volišča ne bo prišlo dovolj ljudi za kvorum. A Italijani so z 92 odstotki znova sporočili, da na svojih tleh ne želijo jedrskih reaktorjev."

Prvi referendum na temo jedrske energije pa so imeli pri naših severnih sosedih. Avstrijski primer je bil zelo drugačen od italijanskega. "Samo 3000 glasov razlike je bilo. Glasovali sta skoraj dve tretjini volivcev, 49,5 odstotka jih je bilo ZA, 50,5 odstotka PROTI. Takratni avstrijski kancler Bruno Kreisky se je zavezal, da bo spoštoval izid referenduma, in kljub takšni majhni razliki se je Avstrija odločila, da bo po šestih letih končala graditev svoje edine jedrske elektrarne, ki je bila že skoraj končana. In še vedno stoji tam. Zdaj je tam sončna elektrarna, v njej uprizarjajo gledališke predstave, koncerte, njene dele uporabljajo za rezervne dele za druge jedrske elektrarne, tudi za Krško." Kot poudarja Haverkamp, je pri avstrijskem referendumu pomembno to, da so se ljudje dobro informirali, čeprav je bilo to že leta 1978.

Referendum leta 2012 v Litvi pa je po mnenju Haverkampa zelo primerljiv s slovenskim primerom. Vse ankete javnega mnenja so kazale na večinsko podporo jedrski energiji, prav tako so to podpirale vse politične stranke. Na dan referenduma, ki je potekal hkrati s parlamentarnimi volitvami, pa je proti jedrski energiji glasovalo 62 odstotkov volivcev, ki so prišli na volišča. "V Litvi so ljudje med drugim prepoznali populizem v projedrski kampanji vlade. Čeprav javni mediji vsebini niso posvečali veliko pozornosti, so se ljudje informirali, dejavni so bili na družbenih omrežjih, šli so v knjižnice, imeli so razprave."

Kako se pripraviti na referendum?

Nekaj točk, na katere moramo biti pozorni, je zelo enostavnih, pravi Haverkamp. "Najprej je treba sprejeti, da bo evropska energetska prihodnost temeljila na obnovljivih virih energije. Pogosto sicer lahko slišimo, da se z jedrsko energijo temu lahko izognemo, a to se nikoli ne bo zgodilo. Druga stvar. Če kdo reče, da je jedrska energija poceni, potem to pomeni, da ni nikoli pogledal številk ali da ima druge interese."

Kot primer Haverkamp navaja Združeno kraljestvo, kjer zdaj gradijo dve jedrski elektrarni. Januarja so tamkajšnje oblasti sporočile, da se bo graditev podaljšala še za dve leti in da so stroški znova narasli. Stroški za dva reaktorja so že v tem hipu neverjetnih 46 milijard evrov. "In ravno o tem se zdaj govori v Sloveniji, o dveh reaktorjih." To je veliko več denarja, kot bi ga potrebovali za pridobivanje elektrike z obnovljivimi viri, trdi Haverkamp. Tudi na Finskem je graditev tretjega jedrskega reaktorja Olkiluoto trajala 13 let več, kot je bilo načrtovano, stala je 12 milijard evrov namesto treh milijard.

"Če začnete zdaj vlagati v sončne elektrarne, jih lahko v osmih letih zgradite toliko, da boste proizvedli enako količino energije kot jedrska elektrarna, ki jo boste gradili od 11 do 15 let," navaja Haverkamp in poudarja, da Slovenija v osnovi ni tako drugačna od Avstrije. "Razlika je le, da imate v Sloveniji več sonca. Tudi veter se na avstrijsko-slovenski meji ne ustavi. Slovenija na tem področju zaostaja tako za Avstrijo kot Hrvaško in tudi Italijo, kjer tudi zaznavamo izjemen porast naložb v obnovljive vire."

Jan Haverkamp ljudem svetuje, naj ne postanejo odvisni od interesov nekaj ljudi v Ljubljani. "Začnite proizvajati svojo energijo, izolirajte hiše, uporabljajte toplotne črpalke, tako da zmanjšate porabo oziroma da ta postane učinkovitejša. Vem, da veliko Slovencev to že dela. Ljudje so pripravljeni narediti spremembe na tem področju."

Več v tokratni epizodi oddaje Ob osmih.