Izraelski premier Benjamin Netanjahu je pred tednom dni po iranskem raketnem napadu napovedal odločen odziv, ki pa ga še ni bilo. A pričakujejo ga, je v oddaji Ob osmih dejala Karmen Švegl. "Mediji so vsako noč pripravljeni na živo oglašanje. Nekatere napovedi oziroma pričakovanja so predvidevala, da se bo povračilni ukrep zgodil 7. oktobra, na prvo obletnico Hamasovega pomora v Izraelu. Pa se ni. Izrael je pod pritiskom. Tarče napada v Iranu bi lahko bili energetski objekti, torej črpališča nafte, lahko jedrski objekti. Ugiba se, da celo Donald Trump pritiska na Izrael, naj izkoristi priložnost. Zato še vedno velja prepričanje, da napad bo. Kako se bo nanj odzval Iran, pa je drugo vprašanje. Zdi se, da želi Iran umiriti strasti. Pri tem ima svoj račun. Iran želi namreč, drugače kot Izrael, v Beli hiši videti demokrate. Prepričan je, da bi Kamali Harris do neke mere uspelo umiriti Netanjahuja, kar bi pomenilo, da bi iranski režim zagotovo preživel. Je pa znotraj precej šibek. Ima sicer zunanje zaveznice, Rusijo in Kitajsko, se pa od znotraj lahko precej hitreje zamaje."

Popolno razčlovečenje v Gazi

Ob prvi obletnici Hamasovega napada na Izrael Karmen Švegl pravi, da se je že kmalu pokazalo, da bo odziv Izraela takšen, kot ga še ni bilo. In to se je res zgodilo. Statistika je strašna. "Sprva smo novinarji še poročali o tragičnih zgodbah ljudi. A jih je postalo preveč. Zdaj niti nisem več prepričana, da poročevalci sploh še delamo uslugo gledalcem in poslušalcem. Grozljivi posnetki iz Gaze so pripeljali do nekega razčlovečenja. Ljudje, številne žrtve, so postali le še številke. Nimajo več imen in priimkov. In tako je v skoraj vseh konfliktih. Spominjam se vojne v Iraku, kjer je bilo zelo podobno. Zdaj se je iz Gaze pozornost preselila v Libanon in tamkajšnje žrtve so nekako pozabljene, čeprav spopadi v Gazi še vedno trajajo. Ne tako kot morda pred šestimi meseci, ampak precej intenzivno. In žrtev je še vedno več kot v Libanonu. Ampak o Gazi slišimo vse manj, ker poslušalci pač mislijo, da smo o tem slišali že vse."

Vse oči uprte v ZDA

Ker so ZDA pred predsedniškimi volitvami, ima ameriška diplomacija v tem trenutku nekako zvezane roke, to pa judovska država do neke mere izkorišča, pravi Švegl. "Gre za strateško zavezništvo, ki se mu očitno nobena ameriška administracija doslej ni bila pripravljena odpovedati." Gre za očitno dvojnost v predvolilni kampanji. Imamo predsednika Joeja Bidna, ki poziva Izrael, naj bo protinapad na Iran odmerjen, da ne bo sprožil neke večje vojne. Na drugi strani je predsedniški kandidat Donald Trump, ki izrecno govori, da ZDA Izraelu ne pomagajo dovolj, da je on najboljši prijatelj Izraela in da naj ta ne zamudi možnosti za napad na iranske jedrske objekte. Torej jasen pritisk na Izrael. Ve pa se, da če Izrael napade Iran, bodo šle cene nafte v nebo. To bi bilo za demokrate in njihovo predsedniško kandidatko Kamalo Harris zelo slabo in bi lahko Trumpu pomagalo do zmage." Torej bo dogajanje na Bližnjem vzhodu precej vplivalo na to, kdo bo naslednji človek v Beli hiši, napoveduje Karmen Švegl.

Pogovor v celoti v novi epizodi oddaje Ob osmih.