V Evropskem parlamentu se nadaljujejo zaslišanja kandidatk in kandidatov nove Evropske komisije. Slovensko kandidatko Marto Kos zagotovo čaka nekaj neprijetnih vprašanj, ampak nekdanji evropski poslanec Klemen Grošelj meni, da je dogovor političnih skupin tako močen, da bodo zaslišanje brez težav prestali vsi. Vprašanje pa je, kako se bo nova komisija odzvala na izziv, ki jih pred Evropsko unijo in celotno mednarodno skupnost med drugim postavlja zmaga Donalda Trumpa. V oddaji Ob osmih je spregovoril tudi o tem, kako bi se morala zahtevne prihodnosti po njegovem lotiti Slovenija.

Vprašanje, ali je Evropa opremljena za izzive prihodnosti, je pravzaprav stvar ocene, ali politični voditelji premorejo dovolj modrosti, da se lahko začnejo odzivati na realno dogajanje v svetu, je dejal Klemen Grošelj. Kot kažejo prvi namigi, se bo nova ameriška administracija bolj osredinila na Iran in na Kitajsko. "Evropa bo tukaj morala poiskati svoj varnostni aranžma. Morala bo tudi jasno osmisliti svojo industrijsko politiko, Draghijevo poročilo je neko izhodišče, ki pa je zdaj zastarelo, saj se vračamo v politiko carinskih vojn, omejevanja proste trgovine in podobno. Evropska unija bo morala redefinirati svoj položaj, premisliti o razvoju skupnega notranjega trga. Tukaj so še varnostna vprašanja, še zdaleč ne samo Ukrajina. Nimamo izbire, ali nekaj storiti ali ne, v vsakem primeru bomo morali nekaj narediti," pravi Grošelj.

Evropska unija se doslej ni ravno izkazala, določene težave pa prinaša tudi to, da imamo znotraj Unije voditelje z zelo različnimi stališči. Določene težave bo okrepilo tudi dejstvo, da je v Nemčiji razpadla koalicija. Ursula von der Leyen si je po mnenju nekdanjega evropskega poslanca na ramena nadela zelo veliko breme, ni pa prepričan, ali je sposobna komisija, kot je zastavljena, pripraviti zelo hitre in učinkovite odzive. Ko gre za ključno varnostno vprašanje, to je Ukrajina, Grošelj pričakuje, da bo ameriška pomoč, ki se bo nedvomno nadaljevala, pogojena z določenimi političnimi koncesijami, recimo z začetkom pogajanj z Rusijo.

Nejasno pa – tudi za prihodnje odnose z Ukrajino – ostaja, v kaj se bo ta država spremenila po zamrznitvi konflikta. Evropska politika se je tega vprašanja lotila zelo zaletavo in začela proces približevanja Ukrajine. "In če Ukrajina zdrsne v neko vojaško diktaturo, ko pride do zamrznitve konflikta? Kako bo potekal proces širitve? Kako bo potekal proces obnove? Bo Evropska unija imela legitimnost, da bo to financirala," se sprašuje Klemen Grošelj. Veliko dela bo imela tudi slovenska zunanja politika, saj bo morala na novo postaviti kar nekaj svojih stališč, saj se zadeve tudi na Zahodnem Balkanu lahko hitro zapletejo.

Resor širitve je pomemben, ampak nehvaležen

Klemen Grošelj je prepričan, da je resor širitve, ki ga je dobila Slovenija, do zdaj najpomembnejši in najmočnejši, je pa treba vedeti dvoje. V ozadju je določena politična igra. Najtežje resorje, skupno zunanjo in varnostno politiko, vladavino prava, demokracijo in širitev, je Ursula von der Leyen dala liberalcem, ki so v Evropskem parlamentu razmeroma šibki, so šele peta najmočnejša skupina.

"Ursula von del Leyen je to naredila zelo prebrisano in modro, saj je največje težave preusmerila na liberalce, ki bodo tukaj krvaveli in pravzaprav veliko ne bodo mogli narediti. Upam, da bo predsednica komisije v kabinetu imela takšno ekipo, ki bo dejansko razumela geopolitične razmere, in da ne bo šlo znova samo za retoriko, kot smo to opazovali v preteklosti. Pričakujem pa tudi, da bo svoje odigrala slovenska politika. Vemo, kaj je v zadnjih dveh desetletjih obljubljala državam na Zahodnem Balkanu. Pričakovanja so tukaj zelo velika, in ta pričakovanja lahko vodijo v velika razočaranja, ki lahko vplivajo na odnose Slovenije z državami v regiji," pravi Klemen Grošelj.

Burno slovo in nato pot v komisijo

Marta Kos, ki jo je v Evropsko komisijo poslala vlada, se je pred časom zelo burno razšla s predsednikom vlade Robertom Golobom, po ponujenem komisarskem položaju pa je ocenila, da se je zaupanje pač vrnilo. Klemen Grošelj, ki je tudi sam doživel Golobovo "metanje ljudi čez rame" ob sestavljanju kandidatne liste za evropske volitve, pravi, da je prva lekcija na predavanjih iz politologije ta, da je politika stvar možnega in mogočega. "To je pač treba sprejeti. Vsak se odloča sam v določenih situacijah in Kosova se je odločila, da bo ponudbo sprejela. Bodimo odkriti, da bi pravzaprav vsak sprejel komisarski položaj, saj je to eden najmočnejših političnih položajev, res je, da to pusti določen grenek priokus, seveda pa to pomeni tudi zaključek neke politične kariere v domači politiki."

Več o tem, kako Klemen Grošelj vidi izzive, ki so pred slovensko politiko, in o tem, ali ga lahko morda znova pričakujemo tudi v slovenski politiki, v novi epizodi oddaje Ob osmih.