Začelo se je novo študijsko leto, kar ob začetku študijskih dejavnosti za marsikoga pomeni tudi novo bivališče. Za vse študente v študentskih domovih ni prostora, najemnine pri zasebnikih pa so nekajkrat višje, poslabšujejo se tudi razmere na najemnem trgu. Najslabše je v Ljubljani in v slovenski Istri. Kako naj se torej znajdejo tisti, ki ostanejo brez postelje, nimajo pa svojega stanovanja? Tudi o tem smo se v oddaji Ob osmih pogovarjali z Mašo Hawlina, sociologinjo in sodelavko projekta Najemniški SOS. Možnosti sta dve, in sicer, da se študenti vozijo in veliko časa prebijejo na cesti ali pa v vse manj učinkovitem javnem prometu, druga pa je, da – ob pomoči staršev – najamejo sobo na najemnem trgu, kjer pa so najemnine vsako leto višje. Za sobo, ki si jo študent deli, so najemnine že pri 350 evrih, zadnji rekord pa je dosegla 25 kvadratnih metrov velika soba, za katero lastnik zahteva 520 evrov. Takšne cene so za študente nepredstavljive. Če morajo delati, da lahko plačajo najemnino, pa to seveda okrni študij, kar že v temelju prinaša pomembne razlike, kako lahko nekdo nadaljuje življenje.

Čedalje slabše je

Razmere na najemnem trgu se nikakor ne izboljšujejo. "Ponudba zaostaja za povpraševanjem, ob odsotnosti nadzora pa si najemodajalci lahko privoščijo vse višje najemnine in nove dodatne pogoje. Pa še nekaj so opazili. Če stanovanje po sobah ali celo po posteljah oddajo študentom, lahko zaslužijo dosti več, kot če bi celo stanovanje oddali mladi družini, kar je po drugi strani dodaten pritisk na to, kako si lahko stanovanjsko vprašanje na najemnem trgu rešijo mlade družine. Ob tako velikem povpraševanju, ko se za eno sobo zanima celo od 20 do 30 kandidatov, pa je zelo naporno že iskanje, saj najemodajalci pogosto organizirajo nekakšne avdicije, celo dražbe, kdo da več,« je dejala Maša Hawlina. Poznamo primer študentke iz Beograda, ki je stanovanje v Ljubljani neuspešno iskala več mesecev, nato pa je končala študij in se preprosto vrnila domov.

Oddajanje sob na črno ni prevladujoče

Tudi v projektu Najemniški SOS nimajo natančnega pregleda, kaj se dogaja z najemnim trgom, ampak po tem, kar jim je uspelo razbrati, naj bi bilo oddajanja sob na črno pri nas od 20 do 30 odstotkov, so pa najemodajalci čedalje bolj inovativni. Najemnina je ena cena, v pogodbi je druga, poleg tega poskušajo posebej zaračunavati tudi najemnino za opremo, ker ta naj ne bi bila obdavčena, je pa to prepovedano. Konkretnih podatkov, kot rečeno, ni, in tako ne vemo, koliko je najemnikov, koliko je najemnih stanovanj, in tako na koncu ne vemo niti tega, koliko ljudi zares biva v Ljubljani.

Previdno pred najemom, ampak …

"Tistim, ki so se znašli na najemnem trgu, lahko sicer svetujemo marsikaj," pravi Maša Hawlina. "Za začetek to, da si na spletni strani Najemniški SOS-a ogledajo, na kaj vse morajo biti pozorni pri najemnini, pri sestavljanju najemne pogodbe, tudi pri tem, kako dokumentirati stanje stanovanja, da bi se izognili zavrnitvi vračila varščine. Ampak ko je nekdo tako obupan, ima zelo malo pogajalske moči, zato pogosto spusti merila in se celo odloči najeti brez pogodbe." Tu bi morala posredovati država z regulacijo najemnega trga. Najhuje je v Ljubljani in na Obali, ne nazadnje zato, ker so fakultete zgoščene na ti dve območji, poleg tega je na obeh tudi veliko kratkoročnih najemov. V Mariboru je za zdaj bolje, saj cene za študentske najeme še niso ponorele. Dogajanje na najemnem trgu za študente ponazarja siceršnjo stihijo, ko gre za najeme stanovanje. Ena od težav, s katerimi se srečujejo pri Najemniškem SOS-u, je recimo to, da najemodajalci zaradi strahu, da bo njihova lastnina uničena, stanovanj nočejo oddajati mladim družinam, pravijo pa tudi, da se bojijo tega, da takšnih najemnikov ne bodo mogli zlahka izseliti. Še večje težave pa imajo večje družine. V Najemniškem SOS-u poznajo primer najemojemalke, ki pravi, da jih najemodajalci obravnavajo "huje, kot da so kužni", ker so dobili še enega otroka, saj recimo lastnik takrat ni hotel skleniti aneksa, zahteval je višjo najemnino, družino hoče celo izseliti.

Pogovor v celoti v novi epizodi oddaje Ob osmih.

V ponedeljek, 7. oktobra vam ponujamo posebno izdajo oddaje Ob osmih. V živo pred publiko v ljubljanski Cukrarni predstavljamo »Zgodbe (s) terena«. Brezplačne vstopnice na www.avdiofestival.si