Vlada je po včerajšnjem posvetu s predstavniki šolstva preložila potrditev novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki med drugim za šolstvo namenja občutno višji delež BDP-ja kot do zdaj. Prinaša pa tudi nekatere druge spremembe, denimo možnost 120-odstotne obremenitve učiteljev, zadnjo besedo pri potrjevanju in razreševanju ravnateljev pa daje ministru za šolstvo. To pomeni politizacijo na ministrski ravni ali depolitizacijo na lokalni?

Kot je za oddajo Ob osmih poudarila predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Mojca Mihelič, politika na splošno v šolah nima kaj iskati, a zdajšnja ureditev, po kateri je ravnatelj v odločanju o prihodnosti šole popolnoma odvisen od sveta zavoda, ni dobra. Svet šole je (v nasprotju s svetom staršev, ki je posvetovalni organ) odločevalni organ, sestavljen iz petih predstavnikov šole, treh predstavnikov ustanovitelja (občine ali države) in treh predstavnikov staršev v vrtcih in osnovnih šolah oziroma dijakov in študentov v srednjih in višjih šolah. "Če samo pogledamo, kdo sestavlja ta svet: nihče ne potrebuje nobenih referenc, da bi poznal delovanje šole. Če so v svetu učitelji, potem je pet takih predstavnikov, ki zagotovo o šolstvu nekaj vedo, o samem vodenju šole pa praviloma ne vedo veliko, saj se to razlikuje od pedagoškega procesa. Če strnem: o tem, kdo bo vodil šolo, katere pomembne odločitve bodo sprejete ali zavrnjene, odločajo popolni laiki. Če imamo srečo, to niso." Še bolj problematično se ji zdi to, da svet zavoda nikomur ne odgovarja za svoje odločitve. "Od ravnatelja lahko zahtevajo celo, da sprejme protizakonite odločitve. Dober ravnatelj se temu seveda upre, posledica pa je lahko to, da je razrešen." Po novem bo lahko ravnatelja pod določenimi pogoji razrešil tudi pristojni minister, kar po besedah Mojce Mihelič ni sporno, če gre za strokovnjaka. "Če je minister samo politična figura, ki ga ne zanima prihodnost šolstva, pa je to lahko zelo sporno določilo."

In kaj bi bilo optimalno? Pred nekaj leti se je, denimo, pojavil predlog, da bi število predstavnikov ustanovitelja, torej države ali občine, v 11-članskih svetih zavodov zmanjšali na pet. Šolski sindikat Sviz je, podobno kot pri tokratnem poskusu spremembe, svaril pred širokim odpiranjem šolskih vrat politiki. Kot pravi Mihelič, si tudi šolniki želijo, da bi bila pri izboru ravnatelja in usmeritvah šol odločilna stroka. "Stroka smo ljudje, ki že dolgo delamo v tem poklicu. Ne oporekamo svetom zavodov, ampak temu, da jim sistem omogoča brez odgovornosti uveljavljati čisto svoje osebne ali politične interese."

120-odstotna obremenitev učiteljev je lahko le začasna
Novela zakona se loteva tudi žgoče težave pomanjkanja učiteljskega kadra. Uvaja možnost dopolnilnega dela učiteljev: učitelji, ki delajo polni delovni čas, bodo lahko z istim delodajalcem sklenili pogodbo o dodatni zaposlitvi za največ 20 odstotkov polnega delovnega časa. Mihelič ocenjuje, da je to v trenutni stiski dober predlog, a le kratkoročno. "Ne smemo pozabiti, da so tudi učitelji samo ljudje, ki zmorejo določene obremenitve samo krajši čas. Včasih se javnost priduša, koliko počitnic imajo učitelji. Prav nič več kot vsi drugi zaposleni, kajti ves čas, ko niso prisotni v šoli, oddelajo kot nadure prek tistega delovnega časa, ki ga imajo z učenci. Praviloma so že vsi učitelji preveč obremenjeni, posledično pa ne zmorejo več tako dobro opravljati svojega dela ali pa se to pozna pri njihovem zdravju. Če torej želimo ohraniti kakovostne učitelje v kakovostnih šolah, dodatna obremenitev dolgoročno zagotovo ni najprimernejša rešitev."

Mojca Mihelič sicer pričakuje, da bo omenjena novela zakona prihodnji teden res sprejeta in da bo to šele začetek nujnih sprememb v šolstvu, da bodo vrtci in šole znova spodbudno okolje tako za otroke in mladostnike kot za zaposlene. "Glede na tempo, v katerem so se začele stvari razvijati, verjamem, da bo šlo vse skupaj v pravo smer."

Več v podkastu Ob osmih.