Skoraj točno eno leto od terorističnega napada skrajnega islamskega gibanja Hamas na Izrael so napetosti dosegle vrelišče tudi na severni meji Izraela in v Libanonu. Obstreljevanje med Izraelom in Hezbolahom je vse hujše in trenutno ni videti, da bi bil kdo pripravljen storiti korak nazaj, kar res lahko pomeni večjo vojno na Bližnjem vzhodu. Bojim se, da lahko pričakujemo še nadaljnje stopnjevanje konflikta, je v oddaji Ob osmih dejal Primož Šterbenc. "Izraelski vojni kabinet je kot svoj naslednji cilj opredelil vrnitev izraelskih državljanov na njihove domove v severnem Izraelu. To v bistvu pomeni neko vojno napoved Hezbolahu. Še bolj pa smo lahko zaskrbljeni, ker Izrael več kot očitno stopnjuje svoje ultraintenzivno in ultraprovokativno delovanje proti Hezbolahu. Ne pozabimo, da kot po tekočem traku ubija njegove visoke vojaške poveljnike." Šterbenc se boji, da bo širši napad Izraela v Libanonu sprožil državljansko vojno. "Z rušenjem civilne infrastrukture želi sprožiti jezo in državljansko vojno." Mednarodna skupnost ne naredi ničesar, zato Izrael lahko še naprej izziva.

Izrael potrebuje zunanjo grožnjo

Tako Iran kot Hezbolah se zavedata, da bi se morale ob morebitnem širšem vojaškem spopadu na strani Izraela tako ali drugače boriti tudi ZDA in da brez zaveznikov v morebitnem takšnem konfliktu nimata vojaških možnosti za zmago, pravi Šterbenc. Izrael ima na drugi strani pod Benjaminom Netanjahujem zelo očiten interes. "Netanjahu s tem konfliktom uspešno ohranja svoj premierski položaj, kar – če sklepamo po podatkih anketarjev – podpira tudi večina izraelskega prebivalstva." Judovski prebivalci Izraela namreč niso tako homogeni, kot se zdi na prvi pogled, zato potrebuje neko zunanjo grožnjo. "Vsi mediji in šolski sistem ves čas projicirajo oziroma učijo ljudi, da pravzaprav grozijo te in one grožnje. Je pa treba dodati, da so – na žalost – judovski prebivalci Izraela doslej pokazali, da jim pravzaprav ni kaj dosti mar za trpljenje Palestincev, pa nemara niti za trpljenje Libanoncev ne."

Izrael ves čas pogleduje v Washington

Izrael ima do volitev v ZDA, do 5. novembra, skoraj popolnoma proste roke. Šele po volitvah, ob morebitni zmagi Kamale Harris, bi se lahko kaj spremenilo. "Bojim se, da je to bistven del izraelskega kalkuliranja. Ves čas pogleduje v Washington. Če bi kazalo, da bo Donald Trump zmagal na volitvah, bi Izrael gladko počakal do volitev. Ker pa zmeraj bolj kaže, da lahko zmaga Kamala Harris, kar bi pomenilo, da bi začela po volitvah pritiskati na Izrael zaradi geostrateških interesov, ki jih imajo ZDA; govorim o gradnji trgovinskega koridorja med Indijo in Evropo prek Bližnjega vzhoda, s čimer bi ZDA blokirale kitajsko pobudo Pasu in ceste, ki bi peljala čez to ozemlje. Zato se Izrael zaveda, da ima pravzaprav zgolj še do volitev čas, da lahko dela kar koli, tudi izzove kakšno vojno. Administracija Joeja Bidna ne bi želela ogroziti možnosti zmage Kamale Harris na volitvah, zato ne bo zares pritisnila na Izrael. Kar pomeni, da bo Biden, če izbruhne širša vojna, prisiljen stopiti ob stran Izraelu in vsaj defenzivno pomagati Izraelu v vojni."

Pogovor v celoti v novi epizodi oddaje Ob osmih.