Odvetništvo je del pravosodja, ampak je samostojen del, je v oddaji Ob osmih poudaril eden od treh podpredsednikov Evropskega sveta odvetniških zbornic (CCBE) Roman Završek. To je zelo pomembno. Država mora sicer zagotavljati osnovni okvir delovanja odvetništva, odvetniška zbornica pa jim podeljuje licence ter postavlja disciplinska pravila in nadzira izvajanje storitev. "Samo odvetnik, ki je neodvisen, lahko brez vseh zadržkov zastopa svojo stranko. Tudi na primer proti močnemu državnemu aparatu, posamezniku ali gospodarski družbi. Tako imenovani veliki kapital ima pogosto interese, ki zanemarjajo pravice malih ali pa okoljevarstvenikov, med drugim na vodovarstvenem področju." Neodvisnost pa odvetniškemu poklicu zagotavlja prav to, da zbornica – in ne državni sistem – med drugim odloča o vpisu in izbrisu odvetnikov, pa tudi o disciplinskih postopkih. "V Sloveniji imamo prekrasen primer Franceta Prešerna. Predhodnica odvetniške zbornice Slovenije je bila v njegovem času še del avstrijske zbornice. In takrat je o vpisih in izbrisih odločal cesar oziroma pravosodni minister. Prešeren je petkrat prosil za vpis, preden je bil vpisan v imenik odvetnikov, kar mu je nazadnje uspelo tik pred smrtjo. Vsakokrat, ko je prosil za vpis, je tedanji pravosodni minister Avstro-Ogrske vprašal policijskega komisarja v Ljubljani za mnenje. In kljub temu da je Prešeren imel lepe ocene in priporočila, je policijski komisar vsakokrat dejal, da popiva, da je ženskar in alkoholih ter da ni primeren za odvetniški poklic. Če bi o tem odločala zbornica, se to ne bi zgodilo." To je tista neodvisnost, ki jo zahteva odvetniški poklic.

Konvencija o varstvu odvetniškega poklica

Konvencijo pripravlja CCBE. Gre za prvi poskus konvencije, ki bo državljanom zagotavljala dostop do neodvisnega odvetnika, in sicer na način, da preprečuje vpliv države na delo odvetnikov, pravi Završek. "Državam bo preprečila ustrahovanje in grožnje odvetnikom ter jim zagotavljala merila za delo. S tem bo posameznikom zagotovila pravico do usposobljenega odvetnika." Gre za mehanizem, ki bo to pravico do usposobljenega odvetnika zagotavljal po vsej Evropi. "Treba je vedeti, da tudi znotraj Evrope, širše pa sploh, obstajajo države, kjer še vedno izvajajo pritiske na odvetništvo. To pomeni, da državljani nimajo zagotovljenih vseh pravic na področju varovanja pravne države. Nimajo dostopa do sodišč in drugih organov." Omenjena konvencija bo to popravila. Pričakujemo, da bo svet ministrov konvencijo obravnaval maja prihodnje leto, potem naj bi jo potrdila še Parlamentarna skupščina Sveta Evrope, napoveduje Završek. "Je pa treba povedati, da bo njen vpliv širši, saj bodo k njej lahko pristopile tudi države članice, ki niso del Sveta Evrope, kar lahko vključuje tudi afriške države, države Daljnega vzhoda, Japonsko in Združene države Amerike. Na srečanjih, ki smo jih imeli s predstavniki odvetniških združenj teh držav, so za pristop h konvenciji pokazali veliko zanimanje."

Izzivi odvetništva pri nas

Slovenski odvetniki se srečujemo s podobnimi izzivi kot naši kolegi v drugih evropskih državah, pravi Završek. Omenja tarifo oziroma ustrezno plačilo za delo odvetnikov in njihovo izobraževanje. "Vsekakor pa je velik izziv tega trenutka vpliv umetne inteligence na odvetništvo. To se bo moralo prilagoditi razmeram in izstopiti iz tradicionalne, včasih okostenele oblike dela, se približati strankam in stopiti korak naprej." Ni nujno, da vsi postopki potekajo fizično na sodiščih, včasih bi bili lahko hitrejši z uporabo sodobnih tehnik komunikacije, je prepričan Završek.

Pogovor v celoti v novi epizodi oddaje Ob osmih.