Evropska komisija je pomemben političen in ne strokovni organ, zato smo nekaj političnega narativa lahko pričakovali, je v oddaji Ob osmih zaplete pri imenovanju slovenskega kandidata oziroma kandidatke opisal Samo Uhan s Fakultete za družbene vede. "Imenovanje kandidata ali kandidatke je vendarle ne samo simbolna, ampak tudi realna politična poteza, ki vedno dvigne nekaj političnega prahu. Pri tem bi spomnil na pravo politično sago ob neuspeli kandidaturi nekdanje premierke Alenke Bratušek za komisarsko funkcijo. Doživela je političen pogrom tako v svojih vrstah kot v opoziciji." V tokratnem primeru se vlada ni zapletala v brezplodne koalicijske razprave, odločitev za Marto Kos deluje kot enotna znotraj vlade, pravi Uhan. "Sam bi dejal, da je bila izbira Marte Kos vendarle prva politična izbira premierja Roberta Goloba, in to že pred meseci. Na koncu je, ob vseh turbulentnih dogodkih, tudi ostalo pri tem."

Nikoli ne reci nikoli

Če kje, to velja v politiki, pravi Samo Uhan. To velja tudi v primeru Marte Kos. "Pred meseci je vloga evropske komisarke ni zanimala. Ampak takrat je bilo tako v kontekstu funkcije evropske poslanke in neuspešne kandidature oziroma nominacije za predsednico republike. Okoliščine so se od takrat popolnoma spremenile." Sama je včeraj dejala, da se ne vrača v strankarsko življenje, sprejela pa je podporo vlade in premierja. "Kako globok je bil takrat razkol med njima, ne vemo, očitno pa so te zamere vsaj v nekem delu pozabljene. Če gremo iz političnih okvirov, pa se da njeno odločitev predstaviti tudi kot resno in odgovorno v interesu Slovenije. Marta Kos je dobra kandidatka, ima politične izkušnje, ni bila premierka, je pa diplomatka, pozna okolje, v katerem bo delovala. Razglasila se je za Evropejko. Dobro pozna nemško okolje in Nemčija je pomembna država tudi za delovanje nove evropske arhitekture, ki pa je v izrazitih težavah."

Politika kot ledena gora

Ker je koalicija še prejšnji teden enotno podpirala kandidaturo Tomaža Vesela, potem pa je ta od nje odstopil, domnevno tudi zaradi pritiska von der Leynove, nekateri menijo, da gre za blamažo predsednika vlade Goloba in vlade kot celote. Uhan pravi, da je ta ocena nepotrebna in pretirana. "Lahko bi rekli, da je bila hitra odločitev za Vesela, ki se je zgodila pred meseci, res nekoliko prenagljena in da so se preslišala opozorila von der Leyen, ki je, še preden je bila kandidatka za predsednico komisije, govorila, da naj bi bila komisija v naslednji sestavi spolno uravnotežena. Tega takrat ni nihče zares upošteval. Kaj se je v resnici zgodilo, ali je to res ključen argument za zamenjavo kandidata, ne vemo natančno. V politiki je tako kot z ledenimi gorami. Samo desetino tistega, kar vidimo, o čemer razpravljamo, mediji sežete nekoliko globlje, je znanega. V resnici velik del ostane v ozadju." Uhan opozarja tudi na to, da Veselove kandidature opozicija skoraj ni komentirala. "Tomaž Vesel je bil kandidat, ki ga opozicija zanesljivo ne bi izbrala. Pred meseci, ko je bil še predsednik Računskega sodišča, ga je močno napadala, tudi v povezavi z Aleksandrom Čeferinom. Torej je bil kandidat, ki je zaslužil grajo. Opozicija pa tega ni storila. Lahko bi sklepali, da je bila izbira Tomaža Vesela samo navidezna." Tudi o njegovi nadaljnji politični usodi ni smiselno razpravljati, saj je bil pravzaprav šele na pragu vstopa v politiko.

Pogovor v celoti v novi epizodi oddaje Ob osmih.