Predsedniške volitve v Tajvanu niso prinesle presenečenj. Zmaga Laj Čingteja je Demokratični napredni stranki prinesla tretji zaporedni predsedniški mandat, kljub grožnjam kitajskega predsednika Ši Džinpinga in drugih visokih funkcionarjev Kitajske, da gre pri teh volitvah za izbiro med vojno in mirom. "Če bi v tem trenutku Ljudska republika Kitajska napadla Tajvan, bi ekonomsko samo sebe ustrelila v koleno, saj je preveč odvisna od njihove tehnologije mikročipov, zato bi bila to za njih v tem trenutku slaba izbira," je v oddaji Ob osmih na Prvem programu Radia Slovenija ocenil Severin Lorenčič, mladi raziskovalec na oddelku za azijske študije Filozofske fakultete v Ljubljani.

Razdeljenost tajvanske družbe

Kitajska progresivno Demokratično napredno stranko (DPP) vidi kot separatistične skrajneže, Laja so označili za uničevalca miru. Kot pravi Lorenčič, v omenjeni stranki dejansko nikoli ne rečejo, da se hočejo odcepiti, pravzaprav si želijo ohraniti status quo. "Trenutna situacija njim načelno ustreza, radi pa pri svojih volivcih vzbujajo čustva s tem, da mogoče malo namignejo na neodvisnost, a nikoli še niso resno govorili o tem." Nacionalistična stranka Kuomintang (KMT) zagovarja tesnejše odnose s Kitajsko. "Tajvance gledajo malo drugače kot progresivna stranka, in sicer tako, kot da so vsi še vedno del iste družine, Kitajske. In te razlike se kažejo znotraj tajvanske družbe. Večinoma mlajši se imajo zgolj za Tajvance, druga skupina za Tajvance in Kitajce, tretja zgolj za Kitajce."

V odnosu do same Kitajske pa razlike med največjima strankama niso tako velike. "Nacionalisti, pa tudi nova Tajvanska ljudska stranka (TPP), si želijo tesnejšega sodelovanja s Kitajsko, progresivne stranke pa to ne zanima toliko. Glavna razlika je v priznavanju konsenza "ena država – dva sistema" iz leta 1992, ki pravi, da obstaja ena Kitajska, vsaka stran pa ima lahko svojo definicijo tega. KMT se strinja s tem konsenzom, s čimer je bliže Kitajski, DPP pa ga zanika." Med obiskom v Tajvanu je Lorenčič opazil, da gre zmagovalka volitev na živce veliko ljudem. "Nekateri govorijo, da ta stranka pogosto samo hujska v bolj agresivne odnose s Kitajsko in spodbuja govorjenje o neodvisnosti, ne naredi pa dovolj za državo kot takšno, za gospodarski razvoj in socialne zadeve, kot je reševanje stanovanjskih vprašanj."

Soodvisnost Tajvana in Kitajske

"Tajvanci večinsko spremljajo kitajske medije. Kot so mi povedali, sploh ne gledajo tajvanskih filmov, ampak samo kitajske. V času volitev je imel Tajvan tudi veliko kibernetskih napadov, po deset tisoč na dan. Večina mladih je apatična glede kitajskih groženj. 26-letna Tajvanka mi je rekla, da to posluša, odkar se je rodila." Prekinitev diplomatskih odnosov s Tajvanom, kar je nazadnje storil Nauru, majhna otoška država v Tihem oceanu, je povezana z denarjem, pravi Lorenčič. Podpora teh manjših držav je odvisna od tega, katera država v mednarodni pomoči prispeva več sredstev, Kitajska ali Tajvan. "Čeprav Tajvan zdaj priznava le 11 držav, imajo Tajvanci še vedno potni list, s katerim lahko brez vizuma vstopijo v več kot sto držav."
Kitajska je velika izvozna partnerica Tajvana, glavni razlog so polprevodniki. "Zaostrovanja po mojem mnenju upočasnjujejo gospodarsko sodelovanje. Tajvan ima podjetje, ki izdela največ polprevodnikov na svetu, ima tudi tovarne na Kitajskem. Tajvanci so zelo vpeti v kitajsko gospodarstvo, ustvarili so milijone služb."

Odziv Kitajske na volitve

Poslabšanje razmer v Tajvanu iz ekonomskih razlogov ni v interesu Kitajske, meni Lorenčič. "Napad na Tajvan bi lahko pomenil katastrofo za svetovno gospodarstvo. Če bi svet izgubil dostop do polprevodnikov, bi bila to katastrofa za celotno industrijo, čeprav se omenjeno tajvansko podjetje širi tudi v Evropo in Ameriko. Glavni razlog, zakaj se Kitajska jezi glede Tajvana, je vmešavanje tuje politike ali komunikacija tujih politikov s Tajvanom, ko na primer čestitajo ob volitvah. Kitajska namreč to razume kot notranji problem."

Tokrat se je Kitajska odzvala manj dramatično. "Spomnimo se prvih demokratičnih volitev leta 1996, ko so prek Tajvana izstrelili nekaj raket; zdaj so otok obkrožili s tremi ladjami in desetimi letali, sto milj stran od otoških ozemeljskih vodá." Tajvanci kljub vsemu kitajske grožnje jemljejo kot resne. "Ne nazadnje se ob pomoči Združenih držav pospešeno oborožujejo. Retorika se zaostruje, a Kitajci grozijo z vojno že od leta 1949 in do zdaj se še ni zgodilo nič." Po mnenju Lorenčiča je tudi izid volitev v tajvanskem parlamentu všeč Kitajski. Novi predsednik oziroma progresivna stranka DPP nima večine. "Tu je veliko prostora za drugi dve stranki, ki sta malo bolj prokitajski, kar bo Kitajski mogoče všeč."

Več v tokratni oddaji Ob osmih.