Stres in tesnoba pred in med prazniki postaneta močnejša, osamljenost pa pride še bolj do izraza. In tu svojo vlogo nastopijo prostovoljci – takoj je treba dodati, da seveda ne samo decembra, ampak tu so še posebej opazni, je v oddaji Ob osmih opozorila Tjaša Arko, vodja prostovoljstva pri Slovenski filantropiji.

V okvir prostovoljstva, ki ga lahko umestimo v decembrsko dogajanje, spada marsikaj. Od zbiranja daril, pakiranja in potem raznašanja teh daril do številnih dogodkov, ki jih organizirajo. Tu so različne delavnice, druženja in koncerti. Prostovoljci počnejo marsikaj, včasih je dovolj že to, da nekomu pomagamo in mu s tem polepšamo dan. Prostovoljstvo je – najkrajše opisano – to, da nekomu nekaj naredimo in za to ne pričakujemo plačila, pa naj gre za organizirano delovanje ali pa dejstvo, da pač pomagamo nekomu, ki živi v istem bloku kot mi. Pa na Slovenski filantropiji v prazničnih dneh in tednih opažajo porast zanimanja za prostovoljstvo? Kam se lahko obrnejo tisti, ki bi radi pomagali?

"Decembra je te pripravljenosti vedno več kot sicer," pravi Tjaša Arko. "Ljudje bi radi pomagali tudi na božični večer in na božični dan, ampak te dejavnosti je težko najti, ker prostovoljci marsikaj, ko gre za darila, postorijo že pred božičem, da je že vse pripravljeno. Izvajajo pa tisto, kar je pripravljeno že prej, recimo dejavnosti za otroke. Zanimiv je pogled na statistiko obiskov spletne strani prostovoljstvo.org, na kateri so objavljena prostovoljska dela. Januarja je obisk zelo velik, mogoče je to posledica decembrskega razmišljanja ljudi, kaj bi počeli takrat. Ali pa gre mogoče za novoletne zaobljube."

Iščejo sicer tudi prostovoljce za dolgotrajnejša dela, recimo za obiskovanje starejših osamljenih, saj ne gre samo za božič, ampak gre za vzpostavljanje stika in odnosa. Gre za obiskovanje enkrat tedensko za dve uri – tudi v domovih za ostarele ali na domu – to pomeni, da si ljudje pogosto napačno predstavljajo, da bi jim prostovoljstvo pobralo ves prosti čas.

Dobrodošla je pomoč v vseh oblikah

Prostovoljsko delo je v bistvu namenjeno temu, da nekomu namenimo svoj čas in energijo, dajemo svoje znanje in podporo. Obstajajo tudi prostovoljne donacije, je dejala Tjaša Arko, in vedno moramo pogledati, kaj določena skupnost v nekem trenutku potrebuje. Lanske poplave so pokazale nujnost obojega, saj so ljudje potrebovali veliko materialnih dobrin, ogromno pa je bilo tudi prostovoljcev, ki so dobesedno odmetavali blato, ki je ostalo po poplavah. Ministrstvo za javno upravo sicer vsako leto izda poročilo o prostovoljstvu, v katerem je natančno zapisano vse, od števila sodelujočih do dela, ki so ga opravili.

"Še vedno ugibamo, koliko je res prostovoljcev. Številke niso popolnoma relevantne, so pa dober kazalnik trendov. Razpoloženje o prostovoljstvu je pokazalo tudi nekaj anket, in sicer da v formalni ali neformalni obliki prostovoljstva sodeluje vsak tretji Slovenec," je dejala Tjaša Arko. Po podatkih MJU-ja je v vpisniku za lansko leto navedenih dobrih 206 tisoč ljudi, kar je sicer manj kot leta 2022, kot je bilo na tem seznamu 228 tisoč ljudi, zmanjšalo pa se je tudi število skupnih opravljenih ur, na skupaj nekaj več kot osem milijonov z nekaj več kot devet milijonov. Ali je ta padec odraz dlje časa trajajočega trenda?

"Če pogledamo analize, je bilo največ prostovoljskih ur opravljenih v letih 2015 in 2016, v času velike begunske krize, ko so se ljudje še dodatno aktivirali na mejah, kriza pa je trajala kar nekaj časa. Za lansko leto podatek po mojem ni popoln, saj v njem niso zajeti vsi prostovoljci, ki so pomagali pri poplavah," je prepričana Tjaša Arko, vodja prostovoljstva pri Slovenski filantropiji. "Takrat ni bilo niti časa, da bi vse to zapisovali. Sicer pa so vzroki za upad po eni strani vse večja individualizacija družbe, ko vsak gleda le nase in res ožji krog ljudi, nekdo, ki je v težavah, pa je hitro deležen obsodbe. Drugi vidik pa je lahko to, da – če pogledamo 30 ali 40 let nazaj – so se ljudje upokojevali pri 50, 55 letih in bili so zelo aktivni prostovoljci, recimo pri planincih. Ljudje se zdaj upokojujejo veliko pozneje in imajo preprosto manj prostega časa in tudi manj fizičnih dejavnosti zmorejo. Študentje morajo zdaj delati, da si lahko privoščijo najemnino, svoje pa doda tudi nizka brezposelnost."

Ampak tisti, ki se želijo aktivirati, to tudi storijo, saj res ne gre za delo, ki ti na teden vzame deset ali dvajset ur, ampak sta včasih dovolj že dve uri, da nekomu polepšamo dan.

Pogovor v celoti v novi epizodi oddaje Ob osmih.