Slovenija se segreva hitreje kot preostali deli sveta. Foto: BoBo
Slovenija se segreva hitreje kot preostali deli sveta. Foto: BoBo

Navaditi se moramo na skrajnosti

Po nenavadno namočenem maju in prvi polovici junija smo se znašli v prvem letošnjem vročinskem valu. Tjaša Pogačar pravi, da je oboje znak globalnega segrevanja: "Vsake vročine ne moremo kar takoj pripisati podnebnim spremembam. Kljub temu pa v zadnjih letih opažamo, da so se vročinski valovi spremenili, tudi v tem, da se pojavljajo bolj zgodaj, recimo na začetku junija, česar prej nismo bili vajeni. Zato je tudi to lahko odraz podnebnih sprememb."

Te lažje povežemo z visoko temperaturo, a so tudi padavine vezane na globalno segrevanje. "Čeprav v Sloveniji ne opažamo bistvenih sprememb v povprečni količini padavin, ki jih prejmemo, pa ravno pri takšnih dogodkih opažamo večje število intenzivnejših padavinskih dogodkov. In prav ti so tisti, ki so povezani z visokimi temperaturami." Tovrstnih pojavov bo v prihodnje še več, vmes pa bodo tudi daljša sušna obdobja, torej se moramo predvsem pripraviti na izmenjavanje skrajnosti.

Vrhunec prvega letošnjega vročinskega vala

Ljubljana bo kmalu vroča kot Dubrovnik

Zakaj se Slovenija v povprečju segreva hitreje kot preostali del sveta? "Razlog tiči v tem, da smo na severni polobli, kjer je več kopnega kot vode. Oceani vsrkajo veliko energije in na ta način omilijo vpliv podnebnih sprememb. Poleg tega je Slovenija v središču celine, ima pa tudi veliko višje ležečih območij, ki se tudi sicer nadpovprečno segrevajo," razlaga sogovornica. Obenem poudari, da na mikroravni te spremembe niso tako zaznavne, na daljši rok pa lahko pričakujemo večje spremembe temperature, ki bodo vplivale tudi na navade ljudi.

Morda bo zaradi tega marsikdo razmislil, ali se v prihodnje sploh še odpravljati na dopust v letovišča ob morju. "V tradicionalnih obmorskih turističnih krajih že razmišljajo, da bi sezono morali razširiti v stranske mesece, torej proti septembru in maju. Posebej pazljivi bomo morali biti v mestih, kjer je visoka obremenitev z vročinskim stresom. Verjetno pa se bomo umikali tudi v višje ležeče kraje." Tam pa bomo morali paziti, da teh občutljivih ekosistemov ne preobremenimo, še opozarja Tjaša Pogačar.

Tjaša Pogačar. Foto: Radio Prvi
Tjaša Pogačar. Foto: Radio Prvi

Kako vročina vpliva na delo in storilnost

Kljub hudi vročini pa si ne moremo privoščiti počitnic čez vse poletje ali za ves čas trajanja vročinskih valov. Delo mora biti opravljeno. "Kadar ta obremenitev traja dlje, si naše telo težko odpočije. Ob daljših vročinskih valovih se nam vročinska obremenitev nalaga. Pomembno je, da imamo v hiši vsaj kakšen hladnejši prostor, kjer si lahko vsaj čez noč odpočijemo. Toplotni stres se kaže s fizično utrujenostjo, glavoboli, vrtoglavico, v skrajni posledici pa lahko pride tudi do vročinske kapi, ko je obremenitev prevelika in se telo ne more več ohlajati. Spremenijo pa se tudi naše čustveno stanje in kognitivne sposobnosti," pravi profesorica z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in poudarja, da se toplotna obremenitev veliko bolj pozna pri zahtevnejšem miselnem naporu kot pri rutinskih nalogah.

Te razmere so najtežje za delavce na gradbiščih ali v turizmu in kmetijstvu. Ti se pogosto ne morejo umakniti niti v senco ali pa so, kar je še huje, zaprti v prostor, ki ga dodatno segrevajo viri toplote. "Raziskave so pokazale, da ti ljudje pogosto že na delo pridejo dehidrirani, saj doma izgubljenega ne nadoknadijo. To potem še poveča njihove težave. Lahko pridejo tudi kronične bolezni ledvic. Delodajalec je tisti, ki bi moral prvi poskrbeti za varnost in zdravje svojih delavcev. To pomeni tudi poskrbeti za počitek in odmor na hladnem, z dovolj pijače in hladno vodo." Za takšne izredne primere po mnenju Tjaše Pogačar ni dovolj poskrbljeno, ta vprašanja bi morala biti tudi zakonsko bolje urejena. Trenutno je vse prepuščeno presoji in zahtevam delodajalcev.

Več pa v novi epizodi oddaje Ob osmih.

Tjaša Pogačar: Ob vročinskem valu naša storilnost in miselne sposobnosti močno upadejo