Po naložbi v šesti blok termoelektrarne Šoštanj (Teš 6), ki je stal več kot 1,3 milijarde evrov, in gradnji drugega tira železniške proge Koper—Divača, projekt je ocenjen na nekaj manj kot milijardo evrov, na 961 milijonov evrov, bo, kot kaže, največji državni projekt, tokrat vojaški. Oblikovanje dveh bataljonskih bojnih skupin je ocenjeno na 1,2 milijarde evrov in naj bi bilo po načrtih končano do leta 2025.

Novi načelnik generalštaba Slovenske vojske (SV), generalmajor Alan Geder, je sicer ob svoji predstavitvi izrazil dvom, da bosta bataljonski bojni skupini popolnoma dokončani čez približno sedem let, predvsem zaradi malo sredstev, ki jih država namenja vojski.

"Moja največja skrb je, da na podlagi sprejete finančne projekcije in predvidene razpoložljivosti finančnih virov po letu 2023 ugotavljamo, da se bo dinamika oblikovanja srednjih bataljonskih bojnih skupin bistveno upočasnila, kar pomeni, da ne bosta dosegli zahtevane operativne bojne zmogljivosti v zahtevanih časovnih rokih - torej finančni priliv ne podpira doseganja ciljev v predpisanem času - za prvo skupino do leta 2023 in za drugo do 2025. Zato bo verjetno treba spremeniti finančne načrte in dvigniti sredstva za posodobitev," je prejšnji teden povedal Geder.

Ob tem je dodal, da opreme za srednjo bataljonsko bojno skupino SV ne nabavljajo za sodelovanje v zavezništvu Nata, temveč gre za nacionalno obrambo Slovenije v naslednjih 35 letih. Geder je še pojasnil, da pri znesku 1,2 milijarde ne gre zgolj za nakup bojnih oklepnikov, temveč gre za kompleksnejšo in večjo enoto, ki bo sposobna izvajati samostojno delovanje.

Z načrtovano ustanovitvijo bataljonskih bojnih skupin pa so očitno za zdaj zadovoljni tudi poslanci DZ-ja oz. odbor za obrambo, ki mu je bilo predstavljeno, da Slovenija za to potrebuje 166 osemkolesnih vozil, pri čemer bi lahko uporabili tudi 30 obstoječih oklepnikov 8x8 Patria, ki jih je Slovenija kupila v preteklem desetletju (ustanovitvi bataljonskih bojnih skupin sicer nasprotuje Levica). Sprva pa naj bi v okviru programa Occar kupili 56 vozil boxer 8x8.

Novi oklepniki bodo precej dražji od patrij
Prvi poskus slovenskega nakupa oklepnikov 8x8 se je končal precej klavrno. S politično korupcijsko afero, ki ni doživela epiloga, ki bi pojasnil resnično ozadje. Sodni postopki proti večini obtoženih so bili ustavljeni zaradi zastaranja. Slovenski vojski pa je bilo dobavljenih le 30 oklepnikov izmed 135, kolikor jih je nameravala kupiti pri finskem proizvajalcu Patrii. Zanje naj bi Slovenija odštela 278 milijonov evrov oz. nekaj več kot dva milijona na vozilo. Nova bojna vozila Boxer 8x8 bodo torej skoraj še enkrat dražja. Kot je letos februarja poročala revija Obramba, naj bi posamezno vozilo stalo med 4 in 4,5 milijona evrov.

Litovce je eno vozilo stalo približno 4,5 milijona
Toda nakup naj bi bil bistveno bolj pregleden, saj Slovenija namerava vozila kupiti prek mednarodne medvladne organizacije Occar. (Organization Conjointe de Coopération en matiére d?Armement/Organization for Joint Armament Co-operation), ki je bila ustanovljena za upravljanje vojaških programov in opreme v njihovem celotnem življenjskem ciklusu.

Države članice se ji pridružujejo kot članice (Belgija, Francija, Nemčija, Italija, Španija in Velika Britanija) ali pa kot pridružene članice (Finska, Litva, Nizozemska, Turčija, Švedska, Poljska in Luksemburg), ki sodelujejo v enem izmed 13 programov, ki jih trenutno vodi Occar. Poleg programa Boxer, denimo, Occar upravlja še program Airbusovega transportnega letala A400M, helikopterja Eurocopter Tiger, protiletalskih sistemov, vojaških ladij ...

"Occar ima veliko izkušenj s takšnimi projekti. Podoben projekt je pomagal izpeljati v Litvi," pravi analitik in obramboslovec Klemen Grošelj in dodaja, da je prednost pri nakupu pehotnih bojnih vozil prek Occarja, da obstajajo neke reference: "Cena litovskih vozil je znana. Nekaj bistveno dražjega ne bo moglo priti v Slovenijo. Neka preglednost je s tega vidika zagotovljena. Končna cena pa bo odvisna od slovenskih zahtev."

Prav oprema novih slovenskih vozil bo lahko tista, ki bo dodatno podražila nove slovenske oklepnike. Kot je poročala Obramba, so se Litovci pri nakupu 88 vozil odločili za brezposadkovno kupolo izraelskega Elbita, opremljeno s 30-milimetrskim topom, in lanserje protioklepnih raket Spike. Sprva naj bi vozila stala 500 milijonov evrov (5,5 milijona evrov na vozilo), vendar so po pogajanjih Litovci precej znižali ceno (na okoli 4,5 milijona evrov).

56 vozil v prvi fazi
Slovenska vojska naj bi v prvi fazi nakupila 56 vozil, in kot so na Morsu za MMC pojasnili, potrebujejo 48 vozil 8×8 s 30-milimetrskim topom in 7,62-milimetrskim mitraljezom ter osem vozil 8×8, ki so opremljena s 120-milimetrskim minometom in 7,62-milimetrskim mitraljezom. Protioklepni raketni sistemi sprva niso predvideni oz. naj bi bila z njimi opremljena vozila, ki jih bodo kupili v drugem krogu.

"Večkrat sem poudaril, da sem zagovornik nakupa opreme, ki je že razvita in ima neko končno ceno. Veliko tveganje je želja, da se razvije 120-milimetrski minometni sistem. To zna biti precej drago, saj gre za sistemski razvoj, podobno, kot je bil pri patriah. Najprej naj bi tudi kupili vozila brez protioklepnega sistema, nato pa s protioklepnim sistemom. Ali to pomeni, da bo ta sistem že vgrajen in se ga bo pozneje le dogradilo ali pa bo ponovno šlo za dodaten razvoj. Slovenija bi morala slediti načelu, da ne bo imela nobenih razvojnih stroškov. Po sistemu videno – kupljeno, na ključ," poudarja Grošelj.

Predelava Svarunov
Obstoječi oklepniki 8x8 Patria, ki so jim v Slovenski vojski nadeli ime Svarun, bodo prav tako del bojnih bataljonskih skupin. Vendar bodo iz prve bojne linije umaknjena "v ozadje" in bodo namenjena za logistiko, prevoz in medicinsko osebje. Toda ali je sploh racionalno, da ima SV nove bojne skupine sestavljene iz dveh različnih vozil?

Grošelj meni, da je nesmiselno, da bi Slovenska vojska, ki ima zgolj za pol drugo brigado vojakov, uporabljala dve različni vozili 8x8. Čeprav na SV-ju pravijo, da so svaruni oklepni transporterji, in ne bojna vozila pehote, kot je nemški boxer.

"Z vidika logistike je to popolna mora. Slovenska vojska bi moral kupiti vozilo, ki je že preizkušeno in ki ga uporabljajo naši partnerji, kar bi pomenilo zmanjševanje logističnih stroškov. Očitno so se na Slovenski vojski odločili, kot so se. Vozilo Boxer je brez dvoma zelo kakovostno vozilo. Vprašanje pa je, ali ga SV res potrebuje. Morda bi bilo bolje izbrati kakšno vozilo, ki bi zmanjšalo logistične stroške. Toda v primeru patrij so določene omejitve politične narave, ker je bil ta projekt tako zelo obremenjen. Morda bi bilo najboljše, da se obstoječe patrie prodajo in se jih v celoti nadomestijo z novim vozilom," je še za MMC povedal Grošelj in dodal, da nabava vozil prek organizacije Occar ni bila edina možnost, saj bi Slovenija lahko nova oklepna vozila kupila tudi s pomočjo Natove agencije, ki skrbi za nabavo vojaške opreme.

Koliko bo stala predelava svarunov za nove namembnosti, vsaj uradno na Morsu nimajo podatkov. "SV bo 30 SKOV 8x8 svarunov z manjšimi predelavami uporabljala za podporo poveljevanju, bojevanju in zagotovitvi delovanja. Tako predelana vozila bodo smiselno dopolnjevala identificirano potrebo SV po BKV 8x8. Zaradi navedene predelave obstoječih vozil 8x8 bo SV potrebovala za 30 BKV 8x8 manj. Ocenjene vrednosti predelave vozil 8x8 Patria za novo namembnost še nimamo. Odvisna bo predvsem od cene nove nadgradnje, ki jo bomo namestili na obstoječa vozila. Pri odločitvi bomo upoštevali predvsem tehnično izvedljivost in finančno racionalnost predelav," pravijo.

Možnosti sodelovanja Slovenije v programih Occar
Pri oklepnikih Patria oz. pri svarunih je bilo predvideno, da se bodo sestavljali v Sloveniji in s tem bi poskrbeli za nova delovna mesta. Prav tako so bile v pogodbi navedene obvezne protidobave. V primeru oklepnikov Boxer pa naj bi šlo za običajen nakup. "Ministrstvo za obrambo v postopku raziskave trga ni pogojevalo oziroma se z nobenim proizvajalcem ni pogovarjalo o možnosti proizvodnje BKV 8x8 v Sloveniji. V primeru pristopa Republike Slovenije k večnacionalnemu programu Boxer v okviru mednarodne organizacije Occar bo vzpostavljena možnost sodelovanja slovenske obrambne industrije v vseh programih Occar," še pojasnjuje na Morsu.