Omenjeni noveli zakon bo v torek obravnaval vladni odbor za gospodarstvo in trajnostni razvoj, predvidoma bosta tudi na četrtkovem dnevnem redu vlade. Ministrstvo za pravosodje predlaga sprejem obeh predpisov po nujnem zakonodajnem postopku.

Z ministrstva so sporočili, da bo novela zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju upnikom v prisilni poravnavi in v izvršilnih postopkih zagotavljala večje možnosti za poplačilo njihovih terjatev. Ob tem so na ministrstvu izrazili zadovoljstvo ob "konstruktivnem sodelovanju" predstavnikov Obrtno-podjetniške zbornice (OZS) pri iskanju razumnih rešitev za probleme podjetnikov in obrtnikov.

Kaj je do zdaj storila vlada ...
Potem ko so obrtniki že začeli izvajati napovedano državljansko nepokorščino, pa jim je vlada že pred omenjenim sestankom ministrstva in OZS-ja predstavila ukrepe, ki jih je sprejela, da bi omilila njihove težave.

Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Viljem Pšeničny je poudaril, da je vlada v zadnjem obdobju močno okrepila svoje dejavnosti na področju izpolnjevanja zahtev Obrtno podjetniške zbornice. Od 93 zahtev naj bi jih realizirali 26, 29 naj bi jih bilo v fazi priprave, 16 jih je še mogoče izvesti, čeprav postopkov še niso začeli, 22 pa naj jih ne bi bilo mogoče izvesti. Prepričan je, da je odstotek realiziranih zahtev visok.

Državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar je pojasnila, da je DZ prejšnji teden sprejel tri zakone, ki se spopadajo s plačilno nedisciplino. Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih naj bi tako določal maksimalno 60-dnevni plačilni rok, obvezen institut pobota in vzpostavitev neke vrste "črnega seznama" neplačnikov. Ta zakon naj bi bil podprt tudi z novelo zakona o DDV-ju, ki bo po besedah Vraničarjeve dal upnikom možnost, dožnikom pa določil obvezo, da dejavneje sodelujejo pri poplačilu terjatev.

Kot je povedala, je DZ sprejel tudi novelo zakona o javnem naročanju, saj ukrepi iz leta 2010 niso obrodili pravih sadov. Zakon določa, da po novem osebe, ki so medsebojno povezane, ne morejo šteti za podizvajalce, katerim so namenjena neposredna plačila.

Zoran Kotolenko, namestnik generalne direktorice direktorata za trg dela in zaposlovanje na ministrstvu za delo, je predstavil zakon o preprečevanju dela na črno, ki je do zdaj prestal dve branji v DZ-ju, ključni novosti, ki ju prinaša, pa sta po njegovem povečan nadzor in kazni, ki naj bi bile do zdaj prenizke. Novost je tudi, da bodo lahko na črno zaposleni delavci prijavili delodajalca in od njega zahtevali redno zaposlitev in plačilo prispevkov za nazaj. Zatrdil je še, da je omenjeni zakon le del boja proti sivi ekonomiji.

Državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Boštjan Škrlec je povedal, da se na ministrstvu z vprašanjem plačilne nediscipline ukvarjajo že od začetka mandata. V zahtevah obrtnikov naj bi prepoznali dve prioriteti, in sicer spremembe zakona o finančnem poslovanju in zakona o izvršbi in zavarovanju. Kot pravi, se ta zakona nanašata na celoten gospodarski sistem, in ne le na samostojne podjetnike in obrtnike.

Ponovno je zatrdil, da ukinitev prisilne poravnave ni mogoča, kot to zahtevajo obrniki. Zdaj naj bi dosegli kompromis, da se lahko gre v postopek prisilne poravnave, če bo upnikom ponujeno vsaj 30-odstotno poplačilo terjatev v dveh letih.

in kaj zahtevajo obrtniki?
Obrtniki so od vlade zahtevali odpravo sive ekonomije, odpravo vzrokov, ki povzročajo nekonkurenčnost v primerjavi z Evropsko unijo (od vlade zahtevajo, da postavi zgolj okvirje za minimalno plačo, drugo pa bi se dogovorili delodajalci in sindikati sami), takojšnjo uvedbo 30- oziroma 60-dnevnega roka plačila in odpravo prisilne poravnave.

Ker potrebni ukrepi še ne veljajo oziroma so - tako kot zakonodaja, ki določa izvršbo in prisilno poravnavo - še v medresorskem usklajevanju, so obrtniki že začeli izvajati napovedano državljansko nepokorščino, ki jo bodo izvajali, dokler z vlado ne bodo dosegli kompromisa.

Državljanska nepokorščina se že izvaja
Sveženj ukrepov, ki jih je za izboljšanje plačilne nediscipline sredi februarja sprejela vlada, za obrtnike ni bil dovolj, saj ni upoštevala njihovih pripomb. Tako so 1. marca začeli na Davčno upravo RS vlagati zahteve za obročno plačevanje prispevkov in tudi prenehali plačevati prispevke. To po podatkih Obrtne zbornice Slovenije pomeni približno 130 milijonov evrov mesečnega izpada. Za 11. marec so napovedali dvig gotovine z bankomatov, za 14. marec dvig gotovine iz bank, za 16. marec pa proteste. Dva dni prej bodo odločali tudi, ali bodo 18. aprila popolnoma zaprli cestne povezave po Sloveniji.

Na Obrtni zbornici Slovenije opozarjajo, da je v zadnjih dveh letih svoja vrata zaprlo kar 11.000 obrtništev, skoraj 6.000 podjetij in 8.000 samostojnih podjetnikov pa nima poravnanih obveznosti.

Zato so v Zbornici zapisali, da se priprave na izvedbo državljanske nepokorščine nadaljujejo, dokler predlagane rešitve ne bodo sprejete v državnem zboru in objavljene v Uradnem listu RS.