Obtožni predlogi so vloženi, pogodba s Patrio mora biti razveljavljena, meni Cveta Zalokar Oražem. Karl Erjavec odgovarja: Korupcija ni bila dokazana. Zadnjo besedo bo imela ministrica Jelušičeva.

Dokončno odločitev, kako bo vlada ravnala glede pogodbe s Patrio, premier Borut Pahor namreč prepušča ministrici za obrambo Ljubici Jelušič. Njeno odločitev bo tudi podprl.
Predsednik vlade v zvezi s tem pričakuje precejšnja trenja v svojem ministrskem zboru, a odločitev za prekinitev pogodbe po njegovem ta hip "nosi nevarnost odškodnin". Dokler je tako, sam ne more podpreti odločitev za prekinitev, čeprav bi država v položaju, v kakršnem se nahaja, denar potrebovala za druge zadeve.

Da so razlike v pogledih na nadaljnjo usodo posla s Patrio precejšnje, je bilo očitno že po ponedeljkovem vrhu koalicijskih strank, kljub temu pa so ministrstvu za obrambo naročili, naj pripravi odločitev, ki jo bo nato sprejela vlada. Obravnavali naj bi jo na prihodnji seji, saj je trenutno ministrica Jelušič v Afganistanu.

Oražmova in Erjavec na nasprotnih bregovih
Cveta Zalokar Oražem, ki zagovarja razdrtje pogodbe, je v oddaji Odmevi na vprašanje, kako se bodo ob premajhnem številu patrij bojevali vojaki in kaj bo z odškodninami, odgovorila, da gre za dileme, ki so presežene, saj so vloženi obtožni predlogi, ne gre torej več le za sume korupcije. Gre za pomembno zadevo, o kateri naj sicer presodi vlada, je pa tudi koalicija napovedovala razklenitev pogodbe, opozarja poslanka Zaresa. Zanima jo tudi, za kako visoke odškodnine sploh gre, saj tega podatka še ni.

Karl Erjavec, predsednik DeSUS-a in nekdanji minister za obrambo, pa je prepričan, da ni razlogov za to, da bi pogodbo lahko prekinili. Rečeno je bilo, da bo ugotovljena korupcija, ampak do zdaj nobeno sodišče še ni ničesar ugotovilo, je poudaril. Na Finskem ni nobenega obtožnega predloga, v Sloveniji sicer je, a ne nazadnje je bil obtožni predlog tudi proti njemu, tožilstvo pa ga je zavrnilo, je še navedel. LDS in Zares po njegovem mnenju prevzemata veliko odgovornost s tem, ko zahtevata prekinitev pogodbe, saj lahko ostanemo brez oklepnikov, poleg tega pa plačujemo odškodnine.

Obramboslovec Klemen Grošelj, FDV, pa je dejal, da bo Slovenija morala pojasniti, zakaj zmanjšanje vozil. Ker pa smo sprejeli strateške dokumente, ki predvidevajo zmanjšanje vojske, bi morda tudi le 55 vozil zadoščalo za eno srednjo bataljonsko enoto, je še dejal.

Vprašanje po njegovih besedah seveda ni samo pravno, gre tudi za dogovor, ki je delno političen, saj so kupci države. Proizvajalci se tu neradi spuščajo v pravne spore, zato meni, da je tu priložnost za razumen kompromis, je še povedal.

SD: Pogodbo je treba spoštovati
Na ministrstvu za obrambo in v SD-ju so sicer prepričani, da je treba pogodbe spoštovati. Razdrtje bi prišlo v poštev le, če bi bile v kazenskih postopkih dokazane nezakonitosti. Pahor je ob tem opozoril: "Če bi se odločili za ničnost pogodbe v tem trenutku, ko postopek še ni končan, bi tvegali odškodnine."

DeSUS za reprogramiranje pogodbe
Podobno prekinitvi pogodbe zaradi protikorupcijske klavzule nasprotujejo tudi v DeSUS-u. Pojasnjujejo, da bi ob uveljavitvi klavzule po eni strani tvegali plačilo visokih odškodnin, po drugi pa od Patrie ne bi dobili preostalih vozil.

Predsednik stranke Karl Erjavec meni, da pogodbe ni mogoče prekiniti: "Dokler ne bo neke pravnomočne sodbe, ki bi dokazovala, da je šlo za korupcijo." Podpira pa namen zdajšnje ministrice za obrambo Ljubice Jelušič, da naročilo reprogramira in skrči število naročenih vozil.

Zares in LDS: Pogodbo je treba razkleniti
Vodja poslanske skupine Zares Cveta Zalokar Oražem pa je dejala: "Menimo, da je treba pogodbo razkleniti, da so tu že obtožni predlogi." V stranki bodo sicer počakali na stališče Morsa, a to se poslanki zdi zavlačevanje.

V LDS-u pa so prepričani, da je pogodba s Patrio eden najspornejših poslov v minulih dveh desetletjih, kar naj bi dokazovali vloženi obtožni predlogi in že začeti kazenski postopki.