Po neuradnih informacijah časopisa Večer, ki jih povzema tudi Slovenska tiskovna agencija, je predsednik vabilo Putinu že podpisal, v Moskvo pa naj bi potovalo prihodnji teden. Neuradno potrditev, da bo vabilo ruskemu predsedniku poslano prihodnji teden, je pridobila tudi TV Slovenija.

Večer piše, da gre za zelo občutljivo notranje- in zunanjepolitično odločitev Pahorja, saj je baje Putin zaradi močno ohlajenih odnosov EU-ja in ZDA z uradno Moskvo po izbruhu ukrajinske krize postal domala persona non grata v EU-ju.

Putinov obisk v Sloveniji naj sicer ne bi bil uradni, zraven ne bo gospodarske delegacije, prav tako naj na mizi ne bi bilo nobenih novih dvostranskih sporazumov. Šlo naj bi za izključno pietetni, spominski dogodek, kot so bile, denimo, slovesnosti ob obletnici zavezniškega izkrcanja v Normandiji, navaja Večer.

Pogovor z Medvedjevom
Pahor se je prejšnji mesec ob robu varnostne konference v Münchnu sešel tudi z ruskim premierjem Dmitrijem Medvedjevom. Srečanje političnih voditeljev in strokovnjakov je namreč zaznamovala izjava Medvedjeva, da je svet v novi hladni vojni. Pahor ga je med drugim vprašal, ali se mu izjava o hladni vojni zdi upravičena.

"Dejal sem mu, da se mi zdi uporaba te fraze zelo neposrečena. To je kot kitajski pregovor: riž lahko vržeš po tleh in ga pobereš, besede, ki jih vržeš v prostor, ne moreš več vzeti nazaj ... Konferenco, ki se sicer trudi biti konstruktivna, postavlja korak nazaj," je takrat povedal predsednik Slovenije.

Močni pritiski ZDA
Pahor je bil po navedbah Večera deležen močnih pritiskov ameriške strani, naj Putina vendarle ne povabi v Slovenijo. Na Pahorja naj bi na nedavni münchenski varnostni konferenci pritiskala tudi pomočnica ameriškega državnega sekretarja Victoria Nuland, ki je pristojna za evropske in evrazijske zadeve. Pahorjeva odločitev je tako po navedbah Večera "tudi sporočilo, ki ga slovenska diplomacija pošilja zahodnim partnerjem, posebej Washingtonu, ki jih kombinacije s Putinovim prihodom vznemirjajo že nekaj časa".

Slovenski strani naj bi olajšalo to, da naj bi v kratkem v Moskvo potovala visoka politično-gospodarska delegacija Avstrije, Putin pa naj bi imel v juniju že potrjeno tudi pot na Finsko. Putin je lani v Vatikanu obiskal papeža Frančiška, hkrati pa še italijanskega premierja Mattea Renzija. Obiskal je tudi madžarskega premierja Viktorja Orbana.

Krepitev dialoga med Katoliško in Pravoslavno cerkvijo
Večer navaja, da še ni dogovorjeno, ali bo ruski predsednik obiskal tudi Ljubljano, v vsakem primeru pa se bo vsaj na Vršiču srečal tudi z drugimi predstavniki državnega vrha. Poleg tega bi se lahko na ljubljanskih Žalah udeležil odkritja novega do pet metrov visokega spomenika, posvečenega padlim ruskim in sovjetskim vojakom v Sloveniji.

Dan pred Putinom pa bo v Ljubljano pripotoval vodja urada za zunanje zadeve pri moskovskem patriarhatu, metropolit Hilarion, kar bo obletnici tragičnih dogodkov pod Vršičem dalo tudi v verskem smislu posebno težo, še navaja Večer in dodaja, da se tudi cerkvena stran trudi, da bi zagotovila ustrezno udeležbo iz Vatikana.

Na ta način bi namreč še okrepili verski dialog med Rimskokatoliško in Rusko pravoslavno cerkvijo, potem ko je februarja v Havani prišlo do zgodovinskega srečanja med papežem Frančiškom in patriarhom Ruske pravoslavne cerkve Kirilom, prvega po razkolu krščanskega sveta leta 1054.

Vprašanje glede morebitnega Putinovega obiska smo naslovili tudi na Urad predsednika republike, odgovore še čakamo.