Pri privatizaciji je treba imeti pred očmi lastne izkušnje iz preteklosti, ki naj bodo v opomin in spodbudo za prihodnja ravnanja, je dejal Pahor. Postopki privatizacije v 90. letih so očitno imeli "nekatere kolateralne škode, ki so povzročile hude rane pri zaupanju ter pri učinkovitosti in transparentnosti tega procesa", meni predsednik republike Pahor.
Čufer pa je izpostavil po njegovem mnenju veliko povezanost korporativnega upravljanja in privatizacije. Če ni jasno, kdo določeno premoženje upravlja in kako ga upravlja, je bolje, da se proda, meni minister. Za učinkovitost postopkov in verodostojnost pa je pomembno, da se nameravani postopki dejansko izpeljejo.
Kupnine od privatizacije pa bodo po vladnih načrtih namenjene za zmanjšanje dolga. O konkretnem primeru prodaje Telekoma Slovenije je povedal le, da bodo do septembra izbrali svetovalca za prodajo, predvidoma tujo investicijsko banko.

Izrojena privatizacija in pritisk Evrope
Nekdanja predsednica uprave agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) Dagmar Komar je dejala, da se je pri pripravi strategije upravljanja premoženja zataknilo, ker posamezna ministrstva med sabo niso bila usklajena in ker so cilji države drugačni kot cilji Kada in Soda.

Ekonomist Igor Masten je opozoril, da se je privatizacija v Sloveniji deloma izrodila, negativen prizvok pa ima zaradi neupravičenega prisvajanja koristi. Pritisk Evrope, naj Slovenija izpelje privatizacijo, je tako močan, ker je vmešavanje politike v državna podjetja preraslo v makroekonomske težave, meni. Poudaril je še, da je enako pomembno vprašanje kot ekonomski učinki privatizacije tudi vprašanje poslovne morale, etike in dejansko prevzemanje odgovornosti.

Ekonomist Maks Tajnikar se je strinjal, da je privatizacija nujna, a naj državna lastnina ostane na področjih, na katerih je učinkovita. Obenem navija tudi, da naj se politika ne umakne iz procesa privatizacije, ampak mora zagotoviti, da se stvari ustrezno vodijo.
Iracionalni strah pred tujci
Predsednik uprave Revoza Aleš Bratož je dejal, da je pomembno, da se podjetje na prodajo pripravi, razvija svojo strategijo in se izkaže s konkurenčno prednostjo, ki jo potencialni lastnik išče. Predsednik uprave Leka Vojmir Urlep je ob tem opozoril na iracionalni strah pred tujim kapitalom. Lek je po njegovih besedah od prevzema postal največji razvojni center Novartisovega generičnega dela Sandoz. Meni, da ne gre prodajati za vsako ceno, da pa pri nas so strokovnjaki, ki so prodaje sposobni izpeljati.

Poslanec DL-ja Bojan Starman je poudaril, da je bila napaka, da so pri prvi privatizaciji certifikati hitro prešli v roke špekulantov ter da so bili nakupi delnic financirani s posojili in ne z lastnim denarjem, podjetja pa niso vlagala v konkurenčnost in višanje dodane vrednosti. Opozoril je tudi na "nesrečno" kadrovanje v državnih podjetjih, v katerih je bilo treba vračati za usluge, s čimer so nastajali nepotrebni stroški za ta podjetja.
Neučakani Mišič in flegmatični Omerzel
Poslanca SDS-a Marko Pogačnik in Andrej Vizjak sta posvarila, da bi neprenos lastništva na Slovenski državni holding pomenil nevarnost vpletanja politike v prodajo, kar odganja resne vlagatelje. Državni sekretar v kabinetu predsednice vlade Gašpar Gašpar Mišič je bil bolj neučakan in bi se raje držal trenutnega recepta, in sicer da se rešuje podjetja z zdravimi jedri, šli pa bi od primera do primera.
Minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel, spomnimo, da se sestanka s China Southern Airlines, ki se zanima za brniški aerodrom, ni želel udeležiti, rekoč, da se s tem trenutno ne želi ukvarjati, pa je dejal, da mora infrastruktura ostati v državni lasti, privatizira pa naj se storitve, ki se na njej izvajajo.

Kuntarič: Čemu služi Sod?
Predsednik uprave Slovenske odškodninske družbe (Sod) Tomaž Kuntarič je dejal, da smo na točki, ko se preverja verodostojnost države, in izpostavil nekatere napake iz prejšnjih privatizacij. Opozoril je, da imamo težave z neodvisnostjo in odgovornostjo izvajalcev postopkov prodaje; konkretno se je zase vprašal, čemu služi Sod, če se postopki vodijo mimo njega.

Še pred sestankom je na vprašanje MMC-ja, ali ni bilo o privatizaciji že dovolj rečenega in ali bo današnji pogovor kaj spremenil, odvrnil le: "Bomo videli." Kakšnih konkretnih rešitev za premoženje Soda, ki do vzpostavitve Slovenskega državnega holdinga upravlja kapitalske naložbe v lasti države, pa niti ni pričakoval.

Sicer pa pred sestankom komentarja o pričakovanjih nismo dobili niti od Mitje Gasparijia, ki se je posveta prav tako udeležil, niti od Vizjaka, ki pa je na sestanek že zamujal in se mu je mudilo.
So pa po mnenju poslanca SD-ja Matjaža Hana takšni pogovori koristni za Slovenijo. Ob prihodu je upal, da bo slišal marsikaj zanimivega, zlasti od strokovnjakov na tem področju, kar da bo posledično olajšalo tudi odločitve politikom. Na vprašanje, ali bo tak pogovor lahko prinesel kaj bistveno novega, saj je bilo na temo privatizacije v 22 letih povedanega marsikaj, pa je odgovoril, da škodovati zagotovo ne more.
Država brez strategije in ukrepov
Tudi Golob je prišel le s pričakovanji, ki niso segali dlje od izmenjave mnenj. Mar ni bilo tega že dovolj v zadnjih letih? Nekdanji član uprave AUKN-ja meni, da smo s tem celo prepozni, saj nimamo niti strategije, kaj sploh storiti z državnim premoženjem, niti konkretnih hitrih ukrepov, in vse, kar lahko prispeva k izčiščenju tega cilja, je dobrodošlo. Današnji sestanek pa bi lahko prispeval svoj kamenček v ta mozaik, je še dodal.
Tajnikar je na sestanek prišel, ker ga je povabil predsednik republike, in na tako povabilo se odzoveš, je pojasnil pred začetkom posveta. Čeprav od sestanka ni pričakoval konkretnih dogovorov, se mu zdi prav, da je predsednik države seznanjen z dogajanjem. Z opazko, da predsednik na samo privatizacijo nima pretiranega vpliva, se je sicer strinjal, a je opomnil, da ima vseeno vidno vlogo pri ustvarjanju javnega mnenja.

Tudi on je izpostavil, da se v 22 letih še vedno nismo dogovorili, kaj sploh privatizirati in, še pomembneje, kaj naj ostane v državni lasti. In po njegovem mnenju je zdaj najprimernejši čas za privatizacijo, saj je proračun, ki še nikoli ni bil v takšnem položaju, treba zapreti. Pri tem pa ni prepričan, da bo javno mnenje na strani privatizacije. Tu se je dotaknil tudi nedavnega zanimanja China Southern Airlinesa za ljubljansko letališče in Adrio.
Prepričan je, da ni dobro prehitro privatizirati letališča, saj gre za infrastrukturni objekt, da pa velike letalske družbe v tem trenutku povsod iščejo letališča.
Zakaj so sindikati "izviseli"?
Na posvet so se odzvali tudi v zvezi sindikatov (ZSSS), kjer so se vprašali, zakaj na ta posvet niso bili povabljeni tudi predstavniki delavcev. Ponovno pa so opozorili, da se država ne sme umakniti iz strateško pomembnih podjetij, ki imajo v lasti infrastrukturo in ki poslujejo z dobičkom. "Kupnine ne bodo pokrile izpada prihodkov proračuna iz navedenih naslovov," poudarjajo.
Svoje zahteve glede privatizacije so strnili v 13 točk, v katerih med drugim zahtevajo varstvo zaposlitev delavcev, jamstva za skrbno ravnanje z okoljem, način porabe kupnine, natančno izdelano strategijo prodaje, ohranitev lastništva v strateških delih gospodarstva, oceno vpliva krize na cene podjetij ...

Na repu po lastništvu tujega kapitala
Slovenija je namreč najbolj zaprta država v regiji za tuja vlaganja. Kot ugotavlja raziskava podjetja Bisnode, znaša delež tujega kapitala v naši državi zgolj 11 odstotkov, medtem ko je v najbolj odprti državi za tuje vlagatelje, na Češkem, okoli 42 odstotkov, je za Radio Slovenija poročala Urška Jereb Brankovič.

Slovenija je tako po raziskavi Bisnoda povsem na repu tujih vlaganj. Le štirje odstotki podjetij so namreč v večinski lasti tujcev, a je za teh 2.500 podjetij značilno, da poslujejo bistveno bolje od podjetij z večinskim slovenskim lastnikom

Poleg sosednjih držav prihajajo tudi lastniki z Vzhoda
Tujci, ki vendarle finančno vlagajo v našo državo, večinoma prihajajo iz sosednjih držav, Avstrije, Nemčije in Italije, v zadnjem času pa vse pogosteje tudi iz Hrvaške. Sicer pa se tuji lastniki v Sloveniji zanimajo predvsem za financiranje poslov v gradbeništvu, v proizvodnih in predelovalnih dejavnostih ter v trgovini, v prihodnje morebiti tudi na področju energetike.

Zaradi vse večje zadolženosti tako države kot podjetij se bo delež tujega kapitala v naši državi v prihodnje po pričakovanjih zvišal. Vlagali pa ne bodo - tako kot do zdaj - le vlagatelji iz sosednjih držav, ampak tudi globalni vlagatelji z Bližnjega vzhoda in Severne Azije, kjer so gospodarske smernice trenutno bistveno boljše od evropskih.