Osrednja državna proslava se bo začela ob 21. uri na prenovljenem Kongresnem trgu z nagovorom predsednika republike Danila Türka, že od 20. ure pa bo mogoče spremljati tudi spremljevalni program s številnimi znanimi slovenskimi izvajalci.
V soboto, 25. junija, bomo praznovali 20. dan državnosti. Na ta dan leta 1991 je slovenska skupščina razglasila Temeljno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, zvečer istega dne pa je na Trgu republike v Ljubljani sledila slovesna razglasitev samostojnosti.

Dobrega pol leta pred tem, 23. decembra 1990, je potekal plebiscit o osamosvojitvi Slovenije, na katerem so politiki preverjali podporo samostojnosti med ljudmi. Rezultati so bili uradno razglašeni 26. decembra in dali nedvoumno sporočilo. Glasovanja se je namreč udeležilo kar 93,2 odstotka volilnih upravičencev, za samostojnost pa se je izreklo 88,2 odstotka vseh volivcev.
Beograd dal rdečo luč
Vendar jugoslovanska oblast ni želela priznati slovenske samostojnosti, kar je le dva dni po razglasitvi samostojnosti pripeljalo do oboroženih spopadov med JLA ter slovensko Teritorialno obrambo in slovensko policijo. Vojna je trajala deset dni, sama vojaška intervencija JLA na slovenskih tleh pa je bila zaustavljena že 3. julija.
Deset dni boja
Obenem z oboroženim spopadom je potekala tudi diplomatska dejavnost. Na začetku julija 1991 so se po posredovanju Evropske skupnosti na Brionih začela pogajanja med Jugoslavijo, Slovenijo in Hrvaško. Podpisali so t. i. brionsko deklaracijo, ki jo je 10. julija potrdila tudi slovenska skupščina.

Kaj politikom pomeni 20. obletnica?
Premier Borut Pahor: Kot večina od vas sem bil zraven ob rojstvu nove države. Takrat smo gotovo imeli velika pričakovanja in bodimo pošteni mnoga od njih so se tudi uresničila. Enako bodimo pošteni, mnoge stvari so nas vse tudi razočarale. Zlasti, ker je vmes prišla kriza svetovnih razsežnosti, kjer glede njenih učinkov nismo bili vselej gospodar svoje usode. Toda kolikor smo bili, smo to krizo prešli. Upajmo, da je je vsaj v njeni surovosti konec. Tako da je Slovenija ostala socialno povezana družba, nobena socialna skupina ni zdrsnila v revščino, da smo si pomagali, da kljub strmemu padcu domačega proizvoda ljudje tako surovo tega padca niso čutili na svojem standardu.
Vprašati se moramo, kaj pričakujemo od naše države in kaj sme naša država pričakovati od nas, ali imamo skupne cilje, skupne usmeritve za to, da - kdorkoli že vodi vlado in s tem seveda tudi državo - ve, v katero smer naj vodi v teh nemirnih vodah slovensko barko.
Na prihodnost gledam z enakim optimizmom in vero v bodočnost kot ob rojstvu naše države. In gledam tudi ob 20. obletnici, tudi zaradi uspehov, ki smo jih dosegli, z enim ponosom na to, da sem Slovenec. Moja domovina, v dobrem in slabem moja domovina.

Radovan Žerjav, SLS: Sam vidim 20. obletnico samostojnosti kot priložnost, da spet dosežemo tisto povezanost, ki nas je pred 20 leti povezala v trenutku plebiscitarnega odločanja za lastno državo. Sem pa sicer zelo ponosen na našo državo Slovenijo in bom naredil vse, da se Slovenija reši iz primeža vsesplošne krize.

Janez Janša, SDS: 20. rojstni dan Slovenije praznujemo s ponosom. Spominjamo se čistega veselja, ki je preplavilo Slovenijo, ko smo prvič dvignili zastavo slovenske države. Zadnja leta se sicer zdi, kot da je naša življenjska sila poniknila. A za prihodnost se moramo zavedati, da obstaja tudi drugačna Slovenija. Tista Slovenija, ki je zmogla ta čudežni korak pred 20 leti, je še vedno tu, odločena, da nikoli ne odneha.

Gregor Golobič, Zares: Tovrstne obletnice so običajno priložnost, da se samooklicani "zaslužni" trkajo po prsih, realnost pa terja bistveno bolj kritično refleksijo. Resno sem zaskrbljen, če in kako bo ta država praznovala svojo štirideseto obletnico. Nerazsodno se izogibamo soočenju z realnostjo, zato sem velik pesimist glede vprašanja, kakšen tip civilizacije bo v prihodnosti v Sloveniji dominanten. Nekoč je bilo upanje, da bo Slovenija preskočila samo sebe skozi projekt Evropske unije. A ta Unija se sama sesuva in vzporedno s tem imamo pri nas na pohodu neko popolnoma zaplankano in agresivno ideološko zadrto mentaliteto, in to tako izrazito, da nas res lahko skrbi, kaj bo s to državo v prihodnosti. V Sloveniji smo bili v zadnjih dvajsetih letih zaradi različnih razlogov deležni več od tega, kar nam je objektivno šlo, glede na to, kar smo v resnici bili oz. smo. Prehitevali smo sami sebe. To, kar se dogaja v tej krizi, je krčenje nazaj na samega sebe. In to je razlog za mučni občutek, ki ga tako ali drugače doživlja vsak od nas. Vsak posameznik v Sloveniji.

Problem je v mentaliteti in v nezavedanju, da živimo prek lastnih zmožnosti. V zadnjih dvajsetih letih se nam je dogajalo nekaj, kar je bilo v mnogočem posledica naporov izpred tridesetih oziroma štiridesetih let. Navadili smo se na nekakšne samoumevnosti, kot so rast, napredek in razvoj. To je zelo trdovratna bolezen, za katero zdaj trpimo. Posledica tega je, da razmišljamo o mesijah, v družbi pa vladajo malodušje, agresivnost in nestrpnost. Vse bolj je čutiti pomisleke ljudi, da bi se odselili iz Slovenije. Mladi, ki imajo kapital, pa ne mislim na finančnega, temveč na intelektualnega, bodo zapustili državo, če bo šlo tako naprej."

Katarina Kresal, LDS (zapis na blogu): Slovenska osamosvojitev je pred dvajsetimi leti globoko zarezala v življenje vsakega izmed nas. Za trenutek se je zdelo, da se je življenje ustavilo. Sreča, veselje, stiski rok, objemi, odprtost, spodbudne besede in dobre želje. Neskončen ponos je prežel vse, ki smo postopoma dojemali, kako pomemben korak smo storili na svoji poti. "Smo majhni, a hkrati veliki. Dosežemo lahko vse, kar želimo," smo takrat govorili. Danes je Slovenija stara dvajset let.

V dvajsetih letih od osamosvojitve je doživela marsikaj – mednarodno priznanje, politične pretrese, spremembe družbenega sistema, velike državnike, razvoj vrednot, pa ogromne mednarodne uspehe naših športnikov na največjih tekmovanjih, ki so nas ob poslušanju slovenske himne dvignili, nam povrnili na trenutke izgubljen ponos in zavest, da smo Slovenci nekaj posebnega. Kakor je to značilno tudi za življenje dvajsetletnice ali dvajsetletnika, je bilo v tem obdobju veliko lepega, marsikaj pa je pustilo tudi grenak priokus. Solze in smeh, torej, ki pa so sestavni del življenja.
Blaž Kavčič, predsednik DS-ja: Ogromno ciljev smo kot mlada država uresničili v zelo kratkem času in morda se je zdelo, da gre lahko vse samo še navzgor in naprej. Vendar se je to poglavje v zgodbi o uspehu v kombinaciji z gospodarsko-finančno krizo končalo. Začeli smo novo zgodbo, v kateri smo naleteli na številne slabosti, ki jih v času ekonomske rasti nismo opazili, in nanje nismo bili pripravljeni. Iskreno se moramo vprašati, zakaj danes po 20 letih samostojne države ljudje, ki so se zanjo odločili, ne zaupajo več v institucije, ki upravljajo našo državo. Letošnja praznovanja so zato lahko izhodišče za kritični premislek, kje smo in kam želimo. Zato, da bomo čez 20 let dejali, da je bilo to obdobje le zastoj v zgodovini naše države, ki pa smo ga kot zrel narod razumeli kot opozorilo in čas za pogled v našo prihodnost. Časi, ki prihajajo, zahtevajo inovativne rešitve na vseh področjih življenja.