Po tistem novembrskem
Po tistem novembrskem "fantastičnem" dnevu imata Kosorjeva in Pahor znova razlog za smeh. Foto: EPA
Vlado Miheljak in Boštjan M. Turk
Analitika Miheljak in Turk menita, da je nekaj več kot 42-odstotna volilna udeležba na referendumu dokaj visoka. Foto: RTV SLO
Arbitraža
Slovenke in Slovenci so na referendumu z dobrimi 51 odstotki glasovali za uveljavitev zakona o arbitražnem sporazumu s Hrvaško. Foto: MMC RTV SLO
Analiza referendumske kampanje

Po neuradnih izidih je za arbitražni sporazum glasovalo dobrih 51 odstotkov volivcev, dobrih 48 odstotkov pa proti. Politična analitika Boštjan M. Turk in Vlado Miheljak menita, da tak izid referenduma za Slovenijo sicer ne prinaša večjih družbenih, političnih ali gospodarskih sprememb oz. posledic.

"Bi pa bile te v primeru drugačnega izida zelo hude za Slovenijo, saj bi izgubili še zadnje simpatije zunaj meja," je prepričan Miheljak.

Na notranjepolitičnem parketu zaradi tesnosti izida po besedah Turka večjih sprememb ne bo, Miheljak pa ocenjuje, da bo izid "vsaj do naslednje zgodbe" nekoliko pasiviziral politiko Janeza Janše in pomenil "triumf" premierja Boruta Pahorja v odnosu do drugih.

Zaupnica koaliciji in nezaupnica opoziciji?
Zaradi tesnosti izida Turk izidov referenduma tudi ne vidi kot zaupnico vladi oziroma nezaupnico opoziciji. Na drugi strani pa Miheljak pravi, da ti delno odsevajo tudi to, "predvsem zato, ker je ravno Janševa grupacija referendum nekako povezovala s tem".

In kaj je bilo tisto, kar je na koncu odločilo? Strankarska pripadnost volivcev ali predmet arbitraže? Po besedah Turka je k izidu prispevalo "vsega po malo". "Je pa res, da če bi se angažirala RKC, bi bila zgodba drugačna," je prepričan. Miheljak pa meni, da je imela največjo težo pripadnost političnim strankam, a ne v celoti. "Upam si domišljati, da je tokrat več volivcev desnih strank glasovalo v prid arbitraži kot obratno. In upam si reči, da če bi bila kampanja bolj umirjena, bi bil danes izid tesen, toda v prid nasprotnikom arbitraže," je dodal.

"Volilna udeležba dokaj visoka"
Nekaj več kot 42-odstotno volilno udeležbo oba analitika ocenjujeta za dokaj visoko. Vendarle pa je skoraj 60 odstotkov ljudi ostalo doma. Po besedah Turka je to posledica v neki meri čisto praktičnih razlogov (različne obveznosti), demotiviranosti ljudi in nesvobode medijev. "V nekaterih medijih niso objavili niti pisem bralcev, ki so bila proti arbitražnemu sporazumu, veliko je bilo manipuliranja z javnim mnenjem. Zdaj pa nas bo bolela glava," je prepričan.


Miheljak pa razlog za to, da ljudje niso odšli na volišča, vidi predvsem v nestrinjanju ljudi, da je politika preložila svojo odgovornost nanje.

"Slovenci razdeljeni že od nekdaj"
Na vprašanje, kaj izid pomeni za razdeljenost Slovencev, pa analitika pravita, da je bila ta prisotna že v preteklosti. "Tudi če bi bili rezultati nasprotni, bi to kazalo na neenostnost Slovencev. Razdeljen narod smo bili že v preteklosti in tako je tudi zdaj," pravi Turk. Z njim se strinja tudi Miheljak, ki dodaja, da so vse volitve oz. referendumi do zdaj pokazali, da smo razdeljeni nekako na polovico.

Turk: Če je lahko kdo vesel, je to Hrvaška
Kakšne pa bi bile posledice za odnose Slovenije s Hrvaško in EU-jem, če opozicija (to sta napovedala tako Janša kot predsednik SLS-a Radovan Žerjav) ne bo dala glasov za ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe k EU-ju, dokler ne bo znan izid arbitraže? "Kar se tiče EU-ja, za Slovenijo ne bi bilo nobenih posledic. Kar se tiče odnosov s Hrvaško, pa bi bilo to prej boljše kot slabše. Če je lahko kdo danes vesel, je to Hrvaška. Pahor pa ne, ker je to pirova zmaga," je dejal Turk.

Miheljak: Janša ne zna sprejeti političnega poraza
Na drugi strani pa Miheljak pravi, da je s tem Janša znova pokazal, da ne zna sprejeti političnega poraza in da vendarle njegova odločitev pozneje ne bo taka. "Zgodba je zdaj formalno končana in sprememb odnosov s Hrvaško in EU-jem ne bo, morda bo le nekaj posledic čutiti v notranji politiki," je za MMC sklenil Miheljak.

Analiza referendumske kampanje