Ob skorajšnjem koncu kampanje pred nedeljskim referendumom o arbitražnem sporazumu je MMC za oceno le-te povprašal politična analitika Boštjana M. Turka in Vlada Miheljaka.

Strinjata se, da je sama kampanja in referendum tudi simbolni spopad koalicije in opozicije oz. premierja Boruta Pahorja in prvega moža opozicije Janeza Janše, a nekoliko različno vidita njuni vlogi.

"Kampanja ni ozaveščala, ampak zgolj emocionalizirala. Pravzaprav ni bilo nobenih presenečenj, ne na eni, ne na drugi strani, razen morda 'avtogola', ki si ga je vodja opozicije zabil, ko je Pahorja obtožil, da sta Slovenija in Hrvaška (v bistvu pa Pahor in Kosorjeva) skupaj predložila hrvaško sporno izjavo v sporazumu. Bil je demantiran s strani odpravnika poslov na ameriškem veleposlaništvu v Ljubljani Bradleya Fredna in švedske veleposlanice v Sloveniji Inger Ultvedt. S tem je vsekakor izgubil nekaj verodostojnosti v kampanji," ocenjuje Miheljak, a dodaja, da to ne bo imelo večjih posledic.

"Koaliciji ostaja izgovor, češ da je odločilo ljudstvo"
Na drugi strani pa Turk ocenjuje, da se je Pahor s sporazumom "nevarno zaplezal". "Če sledimo, kako je beseda 'teritorialni stik' na zahtevo hrvaških pogajalcev izginila iz arbitražnega sporazuma in bila nadomeščena zgolj s stikom, potem bomo videli, kakšno pot v nepovratno je slovenska vlada napravila s tem dokumetom," pravi Turk, ki je prepričan "da bo tranzicijska levica naredila vse, da bi projekt Pahorja, ki je vezivno jedro koalicije, rešila iz stene". "Računajo na izhod v sili. Če bo sporazum potrjen, bodo lahko vedno rekli 'plebs voluit', torej ljudstvo je tako hotelo," pravi Turk.

"Razmerje tesno, a razlika je nato lahko velika"
Morebitni padec sporazuma pa bi po Miheljakovih besedah pomenil "Janševo sistematično in obremenjujoče obleganje vlade in koalicije", v nasprotnem pa Pahorjev "triumf" in veliko boljši položaj v koaliciji in javnosti nasploh. "Če bo sporazum tesno padel, bodo zagovorniki ugotavljali, da žal niso uspeli. Če bo sporazum tesno potrjen, bo Janša rekel, da rezultat ni legitimen, da so v ozadju verjetno manipulacije, goljufije ... Pač približno tako, kot je bilo po tesnem izidu na zadnjih državnozborskih volitvah," dodaja Miheljak.

Kot pravi, sta mogoča oba scenarija. "Ne bodo šteli argumenti, ampak zmožnost aktiviranja lastnega volilnega telesa. Kdor bo bolj uspešno aktiviral apriori prepričane volivce, bo zmagal. Razmerje je tesno, a lahko se bo na referendumskem izidu pokazala velika razlika. V eno ali drugo smer," ocenjuje.

V kampanjo pa so se poleg politike vključili številni drugi: civilna združenja, strokovna javnost, staroste slovenske politike, Cerkev ... Za velik odziv so poskrbeli predvsem razumniki France Bučar, Tine Hribar in Boris Pahor. "Trojček starost slovenske družbe je nastopil epohalno, čeprav sam v tej družbi zaupam le Borisu Pahorju. Tine Hribar je bil nedavno predsednikov (predsednika republike Danila Türka, op. a.) zlati nagrajenec. Pustil se je nagraditi, lahko bi nagrado odklonil. Sta v zelo močnem odnosu, spričo česar zadnja Hribarjeva eskapada bledi," je prepričan analitik Turk, ki sicer participacijo civilne družbe v kampanji ocenjuje za pozitivno.

Vloga Cerkve protislovna ali nerazumljiva?
Po besedah Miheljaka so se oblikovale logične in pričakovane koalicije. "Milo rečeno, protislovna pa je vloga slovenske RKC. Medtem ko Vatikan sporazum podpira, je Slovenska škofovska konferenca, sicer posredno, a tako, da je vsak dojel, sporazum zavrnila. Direktno ga ni mogla, ker bi to pomenilo neposlušnost lokalne Cerkve do vatikanske avtoritete," pravi. Nasprotno pa Turk meni, da je Cerkev ravnala zunaj svoje temeljne vokacije. "Cerkev bi morala v tem trenutku stopiti na nacionalni branik slovenstva, pa se je temu odrekla. Nerazumljivo, o tem bo še velikokrat tekla beseda," je prepričan.

In če je Miheljak mnenja, da so mediji "solidno" pokrivali kampanjo in se je "nacionalna televizija načelno trudila za ekvidistanco, sicer na način, da bi lahko bil Janša več kot zadovoljen", pa Turk poročanje medijev vidi kot odsev "temeljne resnice, da Slovenija nima svobode tiska". "Ko bodo znani rezultati, bo prava priložnost za analizo, v kateri smeri so se mediji pravzaprav angažirali," pravi in kot izjemo navaja prav javno medijsko hišo RTVS.