Predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je na obisku na Dunaju, je v pogovoru za avstrijsko tiskovno agencijo APA priznala, da je Slovenija glede Avstrije bolj občutljiva, ker gre za sosednjo državo. Dala je vedeti, da računa na avstrijskega kolega Alexandra Van der Bellena, s katerim deli podobna stališča. Kot je dejala, so pristojnosti predsednikov v parlamentarnih demokracijah omejene, a predsedniki so tisti, ki vladajočim strankam nalijejo čistega vina in jim morajo povedati, če zaidejo s poti.

Na vprašanje, ali svobodnjake (FPÖ) vidi kot skrajno desno stranko, je Nataša Pirc Musar dejala, da je "takšna preteklost te stranke", ter spomnila na nekdanjega koroškega deželnega glavarja Jörga Haiderja. Povedala pa je, da je iz vrst FPÖ-ja v zadnjem času slišati tudi bolj pozitivne izjave glede Slovenije. Zato upa, da se bo FPÖ zavezala "politiki 21. stoletja".

Nataša Pirc Musar je pozvala tudi k okrepitvi prizadevanj za zaščito slovenske skupnosti v Avstriji, med drugim na področju izobraževanja. Na vprašanje, ali bi Slovenija v primeru poslabšanja razmer notificirala nasledstvo Avstrijske državne pogodbe (ADP), je Nataša Pirc Musar odgovorila: "To je nekaj, kar imamo vedno v mislih." Ob tem je dejala, da želijo v Ljubljani počakati na poteze nove vlade na Dunaju.

Bila je tudi kritična do načrtov vlade na avstrijskem Štajerskem pod vodstvom FPÖ-ja, ki želi deželno himno, ki opeva tudi ozemlje Slovenije, zapisati v deželno ustavo. "Upam, da ne mislijo resno," je dejala in posvarila, da to v Sloveniji ne bi bilo dobro sprejeto. Ob tem je poudarila, da sta suverenost in ozemeljska celovitost "alfa in omega" mednarodnih odnosov.

Načrte štajerske deželne vlade pa je primerjala z načrti ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede priključitve Grenlandije, češ da je v obeh primerih jasno, kje potekajo meje.

Srečanje z avstrijskim predsednikom

Nataša Pirc Musar se je posebej srečala z avstrijskim predsednikom Alexandrom Van der Bellnom. Predsednika sta poudarila zavezanost nadaljnji krepitvi odnosov med Slovenijo in Avstrijo, zlasti tam, kjer imata državi skupen interes, so sporočili iz predsedničinega urada.

Ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne in 70. obletnici podpisa avstrijske državne pogodbe poudarila pomen podpore avstrijskega predsednika pobudam za izboljšanje uresničevanja pravic slovenske manjšine v Avstriji. Tako Slovenija kot predstavniki manjšine opozarjajo, da obveze iz 7. člena ADP, ki ureja zaščito slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem in Štajerskem, še vedno niso v celoti izpolnjene.

Slovenska predsednica je ocenila, da je v zadnjih letih opaziti izboljšanje vzdušja spoštljivega sobivanja na avstrijskem Koroškem, pri čemer je izpostavila pozitivne korake koroške deželne vlade na področju dvojezičnega izobraževanja.

Obenem pričakuje dodatna prizadevanja za rešitev odprtih sistemskih in drugih vprašanj slovenske manjšine. Za Slovenijo so posebej pomembna vprašanja, povezana s slovenskim jezikom, njegovo javno uporabo in izobraževanjem.

Nataša Pirc Musar je tudi izrazila zadovoljstvo, da slovenska podjetja krepijo svojo prisotnost v Avstriji in vlagajo v avstrijsko gospodarstvo. V Avstriji je po navedbah predsedničinega urada registriranih več kot 270 podjetij z več kot 50-odstotnim slovenskim lastniškim deležem, največ na Koroškem.

Druga srečanja na Dunaju

Sorodna novica Svet v barvah: Vrhunci slovenske umetnosti se predstavijo v dunajskem Belvederu

Predsednica republike se je na Dunaju sešla tudi z generalnim sekretarjem Ovseja Feridunom Sinirlioglujem, s katerim sta govorila o aktualnih varnostnih vprašanjih v Evropi. Strinjala sta se, da ima Ovse s svojim celovitim pristopom k varnosti pomembno vlogo v evropski varnostni arhitekturi in zato si moramo vsi prizadevati za močno in dobro delujočo organizacijo. Predsednica je poudarila potrebo po stabilnem financiranju Ovseja in izpostavila nujnost dogovora o enotnem proračunu.

Drevi se bo predsednica s soprogom Alešem Musarjem v spremstvu avstrijskega predsedniškega para udeležila slavnostnega odprtja razstave Svet v barvah v dunajskem muzeju Belvedere, ki je nastala v sodelovanju z Narodno galerijo Slovenije. Gre za največjo razstavo slovenske umetnosti na Dunaju, ki predstavlja vrhunce slovenskega slikarstva iz obdobja narodne emancipacije med letoma 1848 in 1918. Več na povezavi levo.