Pogovor z Rajkom Pirnatom, članom nekdanje Slovenske demokratične zveze (SDZ) in ministrom za pravosodje in upravo v Demosovi vladi, je nastal v sklopu oddaj, ki jih RTV Slovenija pripravlja ob praznovanju 20. obletnice samostojne Slovenije.

Pirnat je dejal, da se je ob njegovem imenovanju na položaj ministra za pravosodje in upravo pojavil pomislek, da SDZ ne bi smela imeti v rokah vseh t. i. državotvornih ministrstev.

Kot pravi Pirnat, se je bil temu položaju pripravljen odpovedati, vendar se je pozneje izkazalo, da sploh ni bil problem v njem, temveč v tem, da bi Janez Janša kot obrambni in Igor Bavčar kot notranji minister hkrati vodila resorja, ki razpolagata s sredstvi neposredne fizične sile, vendar je bila ta dilema v končni fazi presežena.

"Zdajšnje dogajanje Demosovi vladi popolnoma tuje"
Kot je povedal, je pri sestavi Demosove vlade prihajalo tudi do političnega kupčkanja, vendar je imel pri tem kljub vsemu "določen vpliv" Lojze Peterle, kot predsednik stranke SKD, ki je na volitvah dobila največ glasov.

Po njegovih besedah Demos v tistem trenutku ni bil tako zelo kadrovsko močan, zato je bilo zanj nujno, da v vlado vključi tudi nestrankarske, zunanje strokovnjake, s čimer si je zagotovil tudi širšo podporo v tedanji skupščini pred prelomnimi trenutki.

Pirnat je dejal, da ni opazil, da bi to, da je koalicijo Demos sestavljalo kar šest strank in da so v vladi sodelovali tudi ljudje, ki niso bili člani nobene od teh strank, vplivalo na njeno delovanje. "Dogajanje, kot je zdaj, je bilo Demosovi vladi popolnoma tuje," je poudaril in dodal, da strankarsko delovanje ni bilo v ospredju.

"Vedeli smo, kaj so prioritete"
"Vlada je imela poseben cilj in poseben mandat. Tega smo se zavedali in ni se bilo treba kar naprej spraševati, kaj bomo delali in kaj so prioritete. Natanko smo vedeli, kaj so prioritete. Osamosvojitev in demokratizacija. To je ustvarjalo nek duh kohezivnosti te vlade ne glede na strankarsko sestavo," je poudaril.

Poudaril je, da je že ob pisanju Majniške deklaracije začutil, da je osamosvojitev Slovenije neizogibna. "Popolnoma jasno mi je bilo, da Jugoslavija, takšna, kot je, ne more več obstajati in da moramo storiti vse, da spremenimo razmerja, v katerih je bila Slovenija glede Jugoslavije. Stvari so se naglo slabšale. Že konec leta 1990 je bilo jasno, da ni čisto nobene druge možnosti, razen osamosvojitve," je izpostavil.

Ministrovanje je, kot je poudaril, zanj pomenilo novo izkušnjo, predvsem pa presenečenje ob tem, da ima relativno veliko moč in da se stvari, ki jih reče, tudi zgodijo, zaradi česar je moral pri svojih odločitvah zelo paziti.

"Srbohrvaščina v skupščini nesprejemljiva"
"Rekel sem, da bom pošto, ki je naslovljena name, sam odpiral. Najbrž si predstavljate, kako je to izgledalo. Naslednji dan sem dobil kup pisem na mizo in svoja navodila takoj spremenil, da ne bom sam odpiral pošte, ker je to preprosto nemogoče," je opisal svojo izkušnjo z ministrovanjem.

Že na eni prvih skupščinskih sej je Pirnat zaustavil delegata oboroženih sil Milana Aksentijeviča, ker je govoril v srbohvaščini. Danes pravi, da svojega odziva nikakor ne obžaluje.

"Tudi zaradi svoje izkušnje s služenjem vojaškega roka, ki ni bila ravno dobra, sem bil alergičen na to, da bi v skupščini delegat v uniformi govoril v jeziku poveljevanja. To se mi je zdelo preprosto nesprejemljivo," je poudaril.

"Plebiscit triumf osamosvojitvenih želja"
Plebiscit o osamosvojitvi je za Pirnata triumf osamosvojitvenih želja Slovencev in drugih prebivalcev Slovenije. Dejal je, da je bil z izidom zelo zadovoljen in celo malo prijetno presenečen nad visoko podporo osamosvojitvi, čeprav je pričakoval, da bo izid pozitiven.

Glede osamosvojitvene vojne je Pirnat dejal, da je upal, da JLA ne bo napadla lastnega ljudstva. "Tista prva noč in dan po tem sta bila zame določen šok in spoznanje, da sem si stvari verjetno predstavljal naivno," je povedal.

Začetek konca Demosa se je po njegovem začel že v drugi polovici leta 1991, ko so se znotraj koalicije, predvsem pa znotraj SDZ-ja, začele kazati razlike glede odnosa do preteklosti in privatizacije. Kljub vsemu pravi, da je bila Demosova vlada, predvsem zaradi skupnega duha, gotovo ena najuspešnejših vlad, kar smo jih imeli.