Vlada naj bi se precej približala sindikalnim zahtevam, a očitno vendarle ne bo ostalo zgolj pri prenosu zdaj veljavnih ukrepov v prihodnje leto. Podpisa sta se udeležila tudi premier Miro Cerar in finančni minister Dušan Mramor.

Obe strani sta zadovoljni. Pri tem vlada pojasnjuje, da je bil tak dogovor skrajna možnost za konsolidacijo javnih financ, sindikati pa poudarjajo, da dodatnih obremenitev plač ne bo.

Kot je v izjavi novinarjem poudaril Cerar, sta obe strani danes dokazali, da "znajo vsi skupaj z obojestranskim popuščanjem doseči pameten, dober in konstruktiven dogovor". Mramor pa je dejal, da je danes parafirani dogovor skrajna možnost, da Sloveniji v prihodnjem letu uspe zmanjšati javnofinančni primanjkljaj pod zahtevane tri odstotke BDP-ja. Na vprašanje, kje bo vlada dobila razliko do načrtovanega prihranka, pa je odgovoril, da imajo določene ideje. Predloge bodo pripravili do januarja oziroma februarja prihodnje leto, ko je predviden rebalans proračuna, je napovedal.

Po nekaterih podatkih naj bi bil ob podaljšanju zdaj veljavnih ukrepov dodaten prihranek okrog 30 milijonov evrov. A finančni minister pravi, da je natančen dodaten prihranek še stvar izračunov, poleg tega so nekatere določbe takšne, da ne vedo, kolik bo prihranka. Je pa sam zadovoljen predvsem zato, ker dogovor omogoča določen mir. "Ta mir pred novim letom, pred božičem, pred Miklavžem seveda pomeni večjo porabo in zato tudi večjo gospodarsko rast," je menil Mramor.

Po besedah glavnega vladnega pogajalca in ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja s finančnim izkupičkom sicer res ne morejo biti popolnoma zadovoljni, a da se ne sme dati premajhna teža nefinančnemu izkupičku: sodelovanju, skupnemu prevzemanju bremena in predvsem socialnemu miru.

Brez dogovora - vsi poraženci
Na vprašanje, ali gre za sindikalno zmago, pa je odgovoril: "Daleč od tega." Če dogovora ne bi dosegli, bi bili po njegovih besedah vsi poraženci in "tega nas je bilo najbolj strah, ker to bi pomenilo, da državo vrnemo v tok, iz katerega se hočemo izviti". Ob tem je potrdil, da so sicer roki v zvezi s parlamentarnim postopkom potrebnih zakonskih sprememb zelo tesni, a jih je še mogoče realizirati.

Za TV Odmeve je Koprivnikar še napovedal, da bo šla vlada zdaj ponovno skozi vse resorje, kjer bodo poiskali dodatne mogoče prihranke. "Nekaj jih bo mogoče doseči z racionalizacijo, veliko pa tudi s tistimi ukrepi, ki smo se jim zavezali in za katere potrebujemo sodelovanje vseh," je pojasnil. Dodal je, da obstaja tudi nekaj dodatnih možnosti oziroma novih prihrankov, ki so jih odkrili v tem času.

O podrobnostih Koprivnikar ni želel govoriti, saj, kot je dejal, od samega začetka, skoraj vsak teden, pridobivajo nove informacije in raziskujejo nove možnosti, kje je te ukrepe mogoče izvesti. "Velik del ukrepov izhaja iz organizacije dela, velik del prihrankov je mogoč z zmanjševanjem dela, ki ga javni sektor plačuje zunanjim izvajalcem, morda najpomembnejši del pa je v delu javnih naročil, kjer pripravljamo kar zanimive rešitve, od katerih pričakujemo velike prihranke," je dejal minister, ob tem pa poudaril, da so javna naročila v Sloveniji vredna kar nekaj milijard.

Sindikati: Protest odložen
Zadovoljna sta tudi vodji obeh sindikalnih pogajalskih skupin, Branimir Štrukelj in Drago Ščernjavič. Ob tem je Štrukelj pojasnil, da je podpis dogovora predviden za prihodnji teden v torek, dotlej pa se morajo sindikati še posamezno izreči o vsebini parafiranega dogovora. Tako je za sredo napovedan protestni shod "za zdaj odložen, dokler sindikati ne odločijo o sprejetju dogovora".

Kot za sindikate zelo pomembno je Štrukelj poudaril, da se končuje odlaganje napredovanj. Ščernjavič pa je dodal, da bodo najbolj veseli, ko takšnih dogovorov ne bo več. Po sedmih krogih je to kompromis realnega in mogočega v tem trenutku, je pristavil.

Kot je sicer razvidno iz parafiranega besedila, se bodo trenutno veljavni varčevalni ukrepi prenesli še v prihodnje leto. Ob tem so izjema napredovanja - tako v nazive kot v plačne razrede - ki bi se sprostila, pravico do izplačila pa bi ti javni uslužbenci dobili s 1. decembrom 2015. Za tiste, ki bi napredovali v letu 2016, bi v omenjenem letu veljala ista rešitev.

Premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja bi se prvih šest mesecev prihodnjega leta izplačevale v višini 10 odstotkov, nato štiri mesece v višini 15 odstotkov, novembra in decembra pa bi v višini 30 odstotkov premije, kot sicer velja zdaj.

Pri delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela, kjer bi še naprej veljale dosedanje omejitve, pa bi za izplačilo delovne uspešnosti uporabniki proračuna lahko porabili največ 40, in ne več 60 odstotkov sredstev iz prihrankov.

Zapisano je tudi, da bodo podpisniki dogovora kot dodaten ukrep proučili možnost skrajšanja tedenskega delovnika s 40 na 36 ur, kar bi bilo mogoče le po dogovoru med delodajalcem in zaposlenim.

Zmanjšanje števila javnih uslužbencev po parafiranem dogovoru ne bo preseglo enega odstotka na letni ravni, pri čemer bi bili iz tega ukrepa izvzeti tisti proračunski uporabniki, ki zmanjšajo obseg oddaje del zunanjim izvajalcem.

Del parafiranega dogovora pa je tudi zaveza, da se najpozneje marca 2015 začnejo pogajanja o odpravi plačnih anomalij, spremembah plačnega sistema in politiki plač v javnem sektorju. Na vprašanje, ali je ob tem pričakovati tudi pogajanja o znižanju plač, je Koprivnikar odvrnil, da glede na gospodarska gibanja in današnji dogovor ne pričakujejo dodatnih rezov, ampak postopno sproščanje mase plač.