In bil je to vikend, ko je kljub temu prišlo na volišča več kot 30 odstotkov volilnih upravičencev in z 80 odstotki zavrnilo vladni predlog zakona o malem delu. Mimogrede - Delova javnomnenjska raziskava je pred referendumom kazala, da bo šlo na tesno, celo več, vlada je upala na zmago.

Vprašanje za milijardo evrov ...
Toda ponedeljek prinese ohladitev, za torek je že napovedan dež. Predsednik Pahor se že drugič v zadnjih 24 urah zato postavi pred televizijske kamere in ljudstvu, ki je izkazalo plebiscitarno nezaupanje do vladnega reformnega predloga in s tem potrdilo javnomnenjske raziskave, da vlada levega trojčka in DeSUS-a ne uživa več nikakršnega zaupanja, postavi vprašanje:

"Vendar vprašanje za nekaj milijard evrov je: Kaj pa če ne gre samo za nezadovoljstvo z vlado? Kaj pa, če ljudje dejansko ne podpirajo potrebnih sprememb? Kaj pa v tem primeru?"

A odgovore so zastonj ponudili že statistiki v Bruslju, v zadnji raziskavi Evrobarometra: Slovenci so v tolikšnem odstotku, kot so zavrnili vladni reformi predlog o malem delu, namreč prepričani, da v času finančne in gospodarske krize Slovenija potrebuje reforme.

Bela krajina te dni ...
Prvi šok ob dejstvu, da bo nemški finančni holding, ki je po danskem Danfossu pred tremi leti postal lastnik tovarne kompresorjev, ki zaposluje kar 40 odstotkov belokranjskega delovno aktivnega prebivalstva, preselil večino proizvodnje v cenejša okolja, je minil. Realnost je, pripoveduje direktor Matjaž Strmec, da je njihov kompresor enostavno predrag in enostavno tehnološko zastarel.

"V našem obratu niso vsi kompresorji zastareli, kljub vsemu bi pa rekel, da ja, glede na to, da v zadnjih petih, sedmih letih nismo bistveno vlagali v razvoj, nas je konkurenca nekako na tem segmentu dohitela in pa tudi prehitela," je povedal Strmec.

Podjetje je na začetku krize od vlade, ki si je na začetku mandata zadala cilj blažitve prihajajočih slabih časov za narod s subvencijami, dobilo 115.000 evrov subvencij tudi za skrajšani delovni čas. A denar je pošel, platforma gospodarskega ustroja pa je ostala enaka: državni monopoli z nizko dodano vrednostjo pod močnim vplivom aktualne politike, nedelovanje svobodnega trga in nemogoč davčni primež.

Semafor izhodne strategije ostaja zelen
A znamenit Pahorjev semafor, gre za semafor izhodne strategije, je v glavnem ves zelen. Toda zelene luči na semaforju slike Slovenije niso bistveno spremenile. Gospodarska rast se dviguje počasneje kot drugod po Evropi. Inflacija je tako višja, kot je rast bruto domačega proizvoda. Brezposelnost se bo po napovedih vladnih ekonomistov letos še povečala, guverner centralne banke pa že napoveduje možnost nove dokapitalizacije NLB-ja.

Uspešna podjetja v tujino?
Spodnja Savinjska dolina na dan, ko je vladna delegacija po Londonu iskala investitorje v slovensko gospodarstvo, ob tem jim pojasnjevala referendumske rezultate in napovedovala, kaj bi se lahko še zgodilo.

Vedno optimistična Zdenka Pušnik je odšla v podjetniške vode leto dni po Titovi smrti. Z možem izdelujeta hladilnice za sadje in mleko in še kaj, kar 80 odstotkov izvozita. In že tri leta se bojujeta z mlini na veter, ker želita postaviti novo, večjo proizvodno dvorano z upravno stavbo. Investicija je vredna 8 milijonov evrov in na novo bi dobilo službo 20 Savinjčanov. A jim oblasti, birokrati in še kdo, milo rečeno, nagajajo.

"Te državne in paradržavne institucije, mislim, da sploh ne razmišljajo, kakšno gospodarsko škodo povzročajo podjetjem. In sploh me ne čudi, da v zadnjem času toliko uspešnih, dobrih gospodarskih družb zapušča to ljubo Slovenijo, odhaja v bližnje sosednje države, kjer so dosti bolj prijazni do gospodarskih subjektov in konec koncev moram reči, da tudi nam dajejo malo misliti, ali naj še vztrajamo tukaj in na tem območju," je povedala Pušnikova.

In to ob podatkih, da je Slovenija praktično brez investicij, ki bi pognale slovenski gospodarski motor. Na tem mestu pa ni nepomemben podatek, da je vlada svoje državljane v zadnjih treh letih občutno zadolžila.

"Nasprotniki so žrtve trika o Borutu Pahorju kot barbiki"
Zato pa se rešitve za slovenski izhod krize ta trenutek vrtijo okrog treh vprašanj: o študentskem delu, pomoči vodoinštalaterjev ter zviševanju delovne dobe. Predsednik vlade Borut Pahor je ob tem ljudstvu, svojim političnim nasprotnikom in zaveznikom prejšnji četrtek še sporočal:

"Moji nasprotniki z leve in desne so žrtve trika o Borutu Pahorju kot barbiki. Mislili so, da bom poskušal biti, tako kot je veljalo splošno javno mnenje, všečen vsem kot predsednik vlade. To seveda ni bilo res, ker sem povedal prvi dan, da bom delal tisto, kar bom delal, tisto, kar je prav, in ne tisto, kar je komu všeč. Drugič, mislili so, da je dovolj, da dvignejo glas, in že ves nesrečen in prestrašen tečem okrog in iščem kompromisne rešitve, tudi to se ni izkazalo za res. Zato seveda vodimo reformno politiko, zato smo izvedli nekatere rešitve, ki jih doslej noben predsednik vlade ni, in zato bomo šli naprej - in zmagali."

Možnosti so tri ...
A so Slovenci tri dni pozneje, v nedeljo na referendumu, dali drugačno sporočilo predsedniku in njegovi ekipi. Zdaj so možnosti razvoja dogodkov v naslednjih mesecih tri: da ta vlada ostane na položaju do volitev naslednje leto in pri tem pride do blokade odločanja v državi, da pride do manjše ali večje rekonstrukcije vlade, vključno z zamenjavo predsednika vlade, pri tem levi trojček ostane na oblasti, ali pa predčasne volitve, ki bi lahko prinesle spremembo oblasti.

Bojan Traven za Poglede Slovenije