"V tem trenutku intenzivno proučujemo možnost podaljšanja oziroma odprave nadzora na notranji meji z Republiko Hrvaško in Madžarsko. Vemo, da se je na Bližnjem vzhodu zgodilo novo dejstvo in da je nastal konflikt med Iranom in Izraelom. Ta zaostritev razmer ne kaže ravno na pozitivno rešitev," je notranji minister Boštjan Poklukar odgovoril na vprašanje, ali je odločitev o morebitnem podaljšanju nadzora na meji že znana.

Poleg poslabšanja razmer na Bližnjem vzhodu je po njegovem mnenju dodatna previdnost potrebna tudi zaradi prihajajočih olimpijskih iger v Franciji in evropskega nogometnega prvenstva v Nemčiji. "Slovenija mora odločitev Evropski komisiji napovedati en mesec prej, in ta odločitev bo znana v prihodnjih dneh," je povedal.

Sorodna novica Nadzor na meji s Hrvaško in Madžarsko je podaljšan do 22. junija

Trenutno podaljšanje nadzora na mejah s Hrvaško in Madžarsko, ki ga je Slovenija uvedla oktobra lani, se bo izteklo v drugi polovici junija. Takrat se bo izteklo tudi trenutno podaljšanje nadzora na italijansko-slovenski meji, ki ga je oktobra lani uvedla Italija.

Kot razloge za podaljšanje nadzora na mejah s sosednjima državama so na vladi decembra lani navedli poslabšanje varnostnih razmer na Bližnjem vzhodu, pozive terorističnih organizacij k izvedbi nasilnih dejanj v zahodnih državah, pa tudi nadaljevanje ruske invazije v Ukrajini, varnostni položaj v Afganistanu in nasilje v nekaterih afriških državah.

Poklukar: Implementacija migracijskega pakta EU-ja bo zahtevna naloga

Poklukar se je v Gentu udeležil srečanja notranjih ministrov držav članic EU-ja, na katerem razpravljajo o izvajanju evropskega migracijskega pakta, ki bo predvidoma sredi maja dokončno potrjen. Minister je ob tem izrazil željo, da bo pakt, ki naj bi zagotovil boljše varovanje zunanjih schengenskih meja, prispeval k odpravi nadzora na notranjih schengenskih mejah.

Implementacija migracijskega pakta EU-ja bo sicer za Slovenijo zahtevna naloga, je ob robu ministrske konference dejal Poklukar. Na ministrstvu so že oblikovali skupino, ki bo pripravila vse potrebno za izvajanje nove migracijske zakonodaje EU-ja, vzpostavili pa bodo tudi medresorsko delovno skupino. "Slovenija mora prenesti 12 gradnikov pakta v zakonodajo. Verjamem, da je to kar zahtevna naloga, kajti smo časovno omejeni. V dveh letih je treba izvesti prenos in pa implementacijo vsega tega, in verjamem, da bo Slovenija pri tem uspešna," je povedal Poklukar.

Izziva pa po njegovem mnenju ne bo predstavljala samo implementacija nove evropske zakonodaje na področju migracij in azila, ampak tudi nadgradnja informacijskih sistemov. Kot je povedal, jim je evropska komisarka za notranje zadeve na dvodnevnem zasedanju predstavila časovnico izvajanja pakta, ministri posameznih držav pa so si izmenjali izkušnje. S številnimi kolegi iz primerljivih držav se je sestal tudi na dvostranskih srečanjih.

Na kakšen način bo prispevala Slovenija, še ni odločeno

Po dokončni potrditvi zakonodaje, ki je na Svetu EU-ja predvidena sredi maja, naj bi komisija junija predstavila osnutek skupnega načrta izvajanja pakta, ki bi lahko bil pripravljen jeseni. Nato pa bodo imele članice še nekaj mesecev časa, da bodo pripravile nacionalne načrte izvajanja. Poklukar pričakuje, da bodo nacionalni načrt pripravili do konca leta. Na ministrstvu so že oblikovali skupino, ki bo pripravila vse potrebno. Glavno breme bo po ministrovih besedah na notranjem ministrstvu, vendar pa gre za horizontalno zakonodajo, tako da bodo pri njenem izvajanju sodelovala tudi druga ministrstva.

Sorodna novica Evropski parlament potrdil evropski pakt o migracijah in azilu

"Zato bomo verjetno v naslednjih mesecih ustanovili medresorsko delovno skupino, ki bo naslavljala vse te zahteve iz pakta in jih prenašala v nacionalno zakonodajo," je pojasnil. V središču zakonodaje, katere namen je celovito urediti upravljanje migracij v EU-ju, je t. i. obvezna solidarnost med državami članicami v primeru, ko se ena ali več njih znajde pod nesorazmernim migracijskim pritiskom. Države bodo lahko sprejele prosilce za azil iz prizadete članice, finančno prispevale v skupni sklad ali pa ponudile operativno podporo.

Odločitev o tem, na kakšen način bo prispevala Slovenija, še ni bila sprejeta, je pojasnil Poklukar. Predvidoma bo morala sprejeti 126 oseb ali pa prispevati 2,8 milijona evrov, pri čemer bo lahko tudi kombinirala oba načina in operativno podporo. Odločitev bo sprejela vlada, je dejal minister.

Ylva Johansson: Pakt za boljše delovanje schengena

Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson verjame, da bo migracijski pakt prispeval tudi k boljšemu delovanju schengena, v katerem nadzor na notranjih mejah omejuje gibanje. Po koncu ministrske konference o implementaciji pakta v Gentu v Belgiji je izrazila prepričanje, da bo Evropska unija v dveh letih pripravljena na izvajanje.

"Več ministrov je na konferenci omenilo, da bomo s paktom lažje odpravili nadzor na notranjih mejah, saj bo prinesel boljši nadzor na zunanjih mejah in ustrezno registracijo ljudi. Strinjam se z njimi," je dejala Johansson.

Komisarka je sicer na novinarski konferenci po srečanju v Gentu izrazila prepričanje, da bodo Unija in članice v dveh letih, kolikor imajo v skladu z novo migracijsko zakonodajo EU-ja časa, pripravljene na njeno izvajanje.

Komisija bo junija predstavila skupni načrt izvajanja, na podlagi katerega bodo članice pripravile še svoje nacionalne načrte. Za to imajo po komisarkinih besedah časa do januarja 2025, vendar pa jim je predlagala, naj že prej – morda novembra – v Bruselj posredujejo osnutke. "Tako bomo lahko razpravljali o njih in jih skupaj pripravili ter jim zagotovili potrebno podporo," je povedala komisarka.

Belgijska državna sekretarka za azil in migracije Nicole de Moor, ki je gostila dvodnevno konferenco, je pojasnila, da je veliko članic že začelo pripravo načrtov. Načrt pripravlja tudi Belgija, saj da se ne sme izgubljati čas.

Obe sta poudarili, da se je izvajanje pakta v resnici že začelo. "Ta proces bomo v prihodnjih tednih in mesecih v duhu medsebojnega zaupanja in iskrenega sodelovanja pospešili, pri čemer bomo gradili na obstoječih, pa tudi novih pravilih in praksah," je povedala de Moor.