posebni referendumi.

V Zagorju ob Savi so odločali o sežigu odpadkov v trboveljski cementarni Lafarge Cement. Ministrstvo za okolje je namreč 9. aprila cementarni podelilo okolijsko dovoljenje, s katerim bo družba lahko v svojih obratih sežigala tudi odpadke, in sicer kot alternativna goriva. To je razjezilo prebivalce sosednje občine Zagorje, zato je občinski svet aprila letos napovedal referendum.

Cementara je nato na ustavno sodišče naslovila pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka o razpisu svetovalnega referenduma, a je sodišče to pobudo maja letos zavrglo. Podjetje se je za omenjeno pobudo odločilo, ker cementarna stoji na območju občine Trbovlje, zato občina Zagorje ob Savi ni pristojna za sprejem odloka. Prav tako naj bi občinski odlok škodoval dobremu imenu Lafarge cementa na trgu in v javnosti.

Ustavni sodniki so nato presodili, da Lafarge Cement nima pravnega interesa za sprožitev pobude, saj izid posvetovalnega referenduma ni zavezujoč za občino. Cementarna bi lahko izpodbijala šele občinske sklepe, ki bi trboveljski cementarni naložili določene pravne obveznosti.

Referendumsko vprašanje se je glasilo: "Ali se strinjate s sosežigom odpadkov v cementarni Lafarge cement Trbovlje?"

V Miklavžu o gradnji na območju miklavškega gozda
Miklavški občinski svetniki so decembra lani sprejeli za civilno iniciativo sporni občinski podrobni prostorski načrt za gradnjo stanovanjskega naselja na okoli šestih hektarjih miklavškega gozda. Društvo za zaščito miklavškega gozda že ves čas nasprotuje sečnji dreves, zato je podpise začelo zbirati že dan po izglasovanem sklepu, saj nasprotujejo "ozkim interesom nekaterih, ki stremijo po kratkotrajnem dobičku na račun gozda, ki pripada vsem".

Župan Miklavža Leopold Kremžar referendumu že ves čas nasprotuje, saj po njegovem mnenju omenjeno območje velja za stavbno zemljišče že od leta 1993. Ob tem zavrača očitke na svoj račun in dodaja, da občina ni lastnik omenjenih zemljišč in tam sama ne namerava graditi. Referendum se mu zdi nepotreben, saj "tudi če bo pobudnikom z njim uspelo, bo zemljišče še vedno ostalo stavbno zemljišče".

Župan je med drugim prvo pobudo za referendum iz proceduralnih predlogov zavrnil, v drugo pa je pobudnikom, ki so 296 podpisov zbrali precej pred iztekom roka in tako omogočili razpis referenduma hkrati z volitvami, le uspelo.

V Postojni o datumu občinskega praznika
V Postojni pa je potekal posvetovalni referendum o datumu občinskega praznika. Postojnski občinski svetniki so namreč potrdili odlok, s katerim so datum občinskega praznika spremenili s 23. aprila na 14. april, zaradi ostrega nasprotovanja spreminjanju pa so se odločili, da naj se o tem izrečejo tudi občani.

Občinski praznik v Postojni so od leta 1958 praznovali 23. aprila, na dan, ko so partizani Nemcem leta 1944 s požigom uničili glavno skladišče bencina v Postojnski jami. Na seji občinskega sveta na začetku aprila so svetniki na predlog občinske uprave s tesno večino potrdili odlok, ki uvaja nov datum praznika, in sicer 14. april - dan, ko je Luka Čeč leta 1818 odkril notranje dele Postojnske jame. V novem odloku je 23. april opredeljen kot dan spomina.

Spreminjanje datuma praznika je razburilo člane postojnskih odborov LDS-a, DeSUS-a, SD-ja, Zveze za Primorsko, Zveze združenja borcev za vrednote NOB-ja, društva Tigr Primorske, društva upokojencev ter notranjskega odbora Zveze veteranov vojne za Slovenijo. Ti so na javni tribuni sredi marca povedali, da spreminjanju datuma nasprotujejo predvsem zato, ker je bila sprememba predlagana neprimerno in prehitro, saj o tem ni potekala predhodna razprava.

Župan: Ne gre za ukinitev, temveč uvedbo dveh praznikov
Župan Jernej Verbič je očitke ves čas zavračal in opozarjal, da z novim odlokom ne ukinjajo praznika 23. aprila, ampak uvajajo dva praznika, in sicer 23. april kot dan spomina in 14. april kot občinski praznik v spomin na odkritje Postojnske jame.

B. K.