Napovedi, da bodo okoli 50 kilometrov rezilne žice pospravili do konca leta, se niso uresničile. Doslej so umaknili manj kot polovico žičnih pregrad. Odstranjevanje sta si ogledala tudi ministra za notranje zadeve in obrambo Boštjan Poklukar in Marjan Šarec.

"Večjo težavo vidim v tem, da dejansko ni dostopa do rečne struge ob reki Sotli, ki je ena od pomembnih rek, tudi poplavno in jo je treba očistiti," opozarja župan Rogatca Martin Mikolič.

Po reviziji postopka je notranji minister Poklukar konec marca le podpisal pogodbo o odstranitvi panelne ograje s podjetjem Minis, ki je ograjo v zapletenih okoliščinah tudi postavilo. Za novih sedem milijonov evrov naj bi jo odstranili v štirih letih. Ponekod je dostavljena panelna ograja ob meji še zapakirana. "Ograja je nova in čisto uporabna, verjetno jo bo zdaj nekdo po nizki ceni prodal," to komentira župan Podčetrtka Peter Misja.

Nabava, postavitev in vzdrževanje so nas stali več kot 25 milijonov evrov. Ograjo je leta 2015 začela postavljati Cerarjeva vlada ob vrhuncu begunsko-migrantske krize. "Čas je pokazal, da seveda nobena ograja ne more preprečiti migracij, povzročile pa so te ograje in rezilna žica marsikatero tragedijo," je ob odločitvi o odstranitvi dejala tedanja notranja ministrica Tatjana Bobnar.

Nezakoniti prehodi meje v porastu, a v Posavju

V zadnjih mesecih je število nezakonitih prehodov meje izrazito naraslo – v primerjavi z enakim obdobjem lani kar za trikrat. Izjemen porast – in ta ne popušča – je zlasti na območju Policijske uprave Novo mesto. Ne v Beli krajini, ampak v Posavju. To pa je, kot smo izvedeli, povezano predvsem z vstopom Hrvaške v schengensko območje. Večino prebežnikov tako odkrijejo na ustaljenih poteh, na cestah, mostovih, veliko jih skuša po novem notranjo mejo Unije prečkati z vlakom iz Zagreba. Trenutno je največ prebežnikov iz Bangladeša, Pakistana, Nepala, pritisk Kubancev pa se je zmanjšal, potem ko je Srbija zanje nedavno uvedla vizume.