To v praksi po besedah premierja Boruta Pahorja pomeni, da bo morala vlada, ki ne bo sposobna regulirati javnega dolga, oditi, ker ne bo sposobna slediti jasno določeni ustavni kategoriji. "Politične stranke, ki so bile danes na sestanku, se niso sešle, da bi omejevale pravico do referenduma. To ni bilo naše izhodišče. Naše izhodišče je bila presoja, kaj je treba storiti zato, da javni dolg ne bo pokončal suverenosti naše države," je dejal.

Pahor: Dogovor je velepomembno sporočilo
Pahor je poudaril, da je bil današnji sestanek eden najpomembnejših v zadnjih letih. "Vemo, da bo vrh EU-ja konec januarja odločal o tem, da se obveznost zlatega pravila vpiše v najvišje akte. V tem smislu ne sledimo samo že dogovorjenim stališčem Pakta za stabilnost, pač pa smo se odločili, da pozovemo poslanske skupine, da se ustavni postopek začne čim prej in da brez pogojevanja z drugimi ustavnimi spremembami to ustavno spremembo prediskutiramo ter izpeljemo," je zatrdil.

"Dosegli smo apel predsedniku DZ-ja, da začne in uspešno konča postopek ustanovitve ustavne komisije ter da prednostno pred njo predloži kategorijo javnega dolga," je poudaril Pahor. O številkah na sestanku niso govorili, v preteklosti pa so se že pojavili predlogi, da bi se javni dolg omejil na 48 odstotkov BDP-ja.

Zakon o javnih financah bo DZ obravnaval po nujnem postopku
Dogovor je, kot pravi Pahor, velepomembno sporočilo ljudem, finančnim trgom in evropskim partnerjem Slovenije. Dogovorili so se tudi, da bo predlog zakona o javnih financah DZ obravnaval po nujnem postopku, prav tako pa bo DZ obravnaval tudi preostalih pet iz svežnja šestih zakonov, ki jih je vlada v četrtek poslala v DZ.

O izboru novega mandatarja je povedal, da se bo DZ znova odločal 28. januarja, saj se bo Pahor 30. januarja, ko bi morala biti seja DZ-ja, udeležil zasedanja Evropskega sveta.

Predsednik vlade, ki opravlja tekoče posle, je še dejal, da so na sestanku sklenili tudi, da znova oživijo koordinacijo parlamentarnih strank za evropske zadeve, ki je začela delovati pod Drnovškovo vlado. Koordinacija bo praviloma zasedala pred vsakim Evropskim svetom, vodil pa jo bo predsednik vlade.
Janša: EU potrebuje lastno bonitetno hišo
Tudi predsednik SDS-a Janez Janša je po sestanku izrazil zadovoljstvo ob doseženem dogovoru, ki, kot pravi, zajema bistveno več kot šest zakonov, ki jih je predlagala vlada. "Ti zakoni so ponovitve postopkov. Vloženi so bili že v jeseni. Mi imamo stališče do vsakega posebej. Strinjamo se s tem, da gredo naprej v proceduro, vendar ne po nujnem postopku," je zatrdil.

Pojasnil je, da iz razprave sklepa, da slovenska politika ne nasprotuje temu, da se monetarna unija poglablja v smeri fiskalne unije, kar je po njegovem mnenju sprememba dozdajšnjih stališč. "Ključno sporočilo za Bruselj je, da je Slovenija pripravljena sprejeti v lastni ustavi omejitve glede zadolževanja," je izpostavil in dodal, da bo ta dogovor v veliko pomoč prihodnji vladi, katera koli že bo.

Po njegovih besedah EU potrebuje svojo bonitetno agencijo, kar je večinsko mnenje tudi v Evropi, saj, kot pravi, ne more biti Evropa kot monetarno območje v celoti odvisna od ameriških bonitetnih agencij, vendar "kljub temu ne gre podcenjevati njihovih ocen".

Janša: Na mojem primeru se je pokazalo, da so grožnje dopustne
Janša je komentiral tudi vse pogostejše grožnje politikom. Poudaril je, da se je v njegovem primeru, ko je bil deležen groženj policista, pokazalo, da so take grožnje dopustne in da so tisti, ki jih izrekajo, glede na odločitve nekaterih organov lahko celo nagrajeni. Dodal je še, da je v teh primerih treba upoštevati ista merila za vse.

Po vrhu je zadovoljen tudi predsednik Liste Virant Gregor Virant, ki je izpostavil enotnost udeležencev sestanka.