Ker je dal državni svet julija veto na zakon, je bilo za ponovno potrditev zakona potrebnih najmanj 46 poslanskih glasov.
V skladu s sprejetim zakonom bodo pogrebne storitve, ki prinašajo dobiček, v celoti prepuščene trgu oziroma zasebnikom, pokopališka dejavnost, ki prinaša izgubo, pa bo ostala javna gospodarska služba v domeni občin, je za Dnevnik poročala Andreja Lešnik. Predlogu zakona so sicer ostro nasprotovala vsa tri združenja občin, zbornica komunalnega gospodarstva, Zveza potrošnikov Slovenije in Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS).
V skladu z novim zakonom bodo državljani lahko sami izbrali izvajalca pogrebnih storitev. Pokopališka dejavnost bo ostala v pristojnosti občin, medtem ko se bo pogrebna dejavnost, če bi bilo to mogoče, izvajala v okviru proste gospodarske pobude kot tržna dejavnost.
Pogrebna dejavnost obsega zagotavljanje 24-urne dežurne službe, ki je obvezna občinska gospodarska javna služba, prevoz, pripravo in upepelitev pokojnika ter pripravo in izvedbo pogreba. Pokopališka dejavnost pa obsega upravljanje in urejanje pokopališč, zagotavlja ju občina.
Pogrebna dejavnost je bila že doslej sicer različno urejena. V slabi polovici občin jo na trgu izvaja več kot 60 zasebnih podjetij, prosta izbira, ki jo določa globina denarnice, velja pri krstah, žarah, cvetju, svečah. V tretjini občin pa za pogrebe in pokopališča skrbijo javne gospodarske službe - komunalna podjetja, je še poročala Lešnikova.
Pred današnjim glasovanjem so se sicer pojavila razhajanja tudi znotraj koalicije. Večina poslancev DeSUS-a je namreč odrekla podporo zakonu, ker so ocenjevali, da ni primeren.
V zvezi društev upokojencev so pred glasovanjem napovedali, da bodo ob morebitnem izglasovanju zakona zahtevali ustavno presojo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje