Vladni predlog gre v smeri še večje zaščite žrtev nasilja v družini in izboljšanja delovanja državnih institucij pri obravnavanju tovrstnega nasilja. Predlagana novela zakona namreč izrecno prepoveduje nasilje v družini in telesno kaznovanje otrok. Takšno prepoved ima v zakonodaji zapisano več kot 50 držav, zato je skrajni čas, da to stori tudi Slovenija, je pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Martina Vuk.

Predlog širi opredelitev družinskih članov, saj se je v preteklosti v praksi dogajalo nasilje med osebami, ki so bile v partnerskem ali intimnem razmerju, a jih ni bilo mogoče uvrstiti v nobeno izmed kategorij družinskih članov. Kot nasilje bo po novem razumljena že sama verbalna grožnja z nasiljem, pa tudi zalezovanje. Hkrati se širijo in natančneje določajo možnosti za ukrepanje policije in sodišč.

Nesprejemljivo telesno kaznovanje otrok
Na seji odbora DZ-ja so sodelovali številni predstavniki nevladnih organizacij in civilne družbe, razprava pa je bila osredotočena predvsem na vprašanje prepovedi telesnega kaznovanja. Od nasprotnikov je bilo slišati predvsem argumente, da gre prepoved telesnega kaznovanja v smeri spodbujanja permisivne vzgoje, a večina je bila soglasna, da je telesno kaznovanje otrok nesprejemljivo.

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je opozorila na dvoličnost zagovornikov telesnega kaznovanja, rekoč, da smo si vsi enotni, da se učitelji in vzgojitelji ne smejo posluževati takšnega kaznovanja, medtem ko naj bi bilo to staršem dovoljeno. Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo je dodala, da ne govorimo o prepovedi uporabe starševske moči, pač pa prepovedi njene zlorabe.

Prepoved telesnega kaznovanja podpirajo tudi v Društvu SOS telefon, saj gre po besedah Špele Veselič za civilizacijsko normo in standard. Podporo predlogu so izrekli tudi v Zvezi prijateljev mladine Slovenije in kampanji Za vse družine.

Uzakonitev permisivne vzgoje?
Franc Donko iz Gibanja za otroke in družine, ki nasprotuje predlogu zakona, je opozoril, da so definicije nasilja tako splošne in nejasne, da se "socialne službe lahko vtaknejo v vsako družino". Država želi prikrito kriminalizirati normalne družinske vzorce in favorizira le en način vzgoje, ki je omejen zgolj na verbalen način, je še dejal Donko.

Na nejasne definicije nasilja v predlogu, ki odpirajo možnost poljubnega poseganja države v družine, je uperil prst tudi Tomaž Merše iz društva Družinska pobuda in hkrati dodal, da takšne definicije ne zagotavljajo varnosti staršem, ki svoje otroke normalno vzgajajo, saj predlog uzakonja permisivno vzgojo.

V razpravi poslancev so takšnim stališčem pritrdili tudi v SDS-u in NSi-ju. Po besedah Marijana Pojbiča iz SDS-a v stranki sicer podpirajo ničelno toleranco do nasilja, a je po njihovem mnenju treba ločiti nasilje od legitimnih vzgojnih ukrepov v družini. Opozoriti je treba na vzroke za nasilje, in sicer revščino in socialno izključenost, je še dejal Pojbič. Iva Dimic iz NSi-ja pa je izrazila mnenje, da predlagatelji zmotno izhajajo iz predpostavke, da se lahko z zakonom določijo vsi vidiki družinskega življenja. Strinjala se je, da zakon poskuša uzakoniti permisivno vzgojo, medtem ko je treba pri otrocih poudarjati tudi dolžnosti, ne zgolj pravice.

Ničelna toleranca do nasilja
S predlogom novele so bili na drugi strani zadovoljni v koaliciji. Janja Sluga iz SMC-ja je izpostavila, da predlog novele zakona pošilja v javnost veliko sporočilo ničelne stopnje tolerance do kakršnega koli nasilja, zato ne bi smelo biti pod vprašajem, "ali bo dobil vse glasove v tej hiši".

Marija Bačič iz SD-ja je prav tako pozdravila ničelno toleranco do telesnega kaznovanja, saj jo skrbi, da je kljub dobrim preventivnim programom nasilja vedno več. Predsedniku odbora za delo Urošu Priklu iz DeSUS-a pa se že dolgo noben zakon ni zdel tako pomemben za družbo, kot je tokratni. "Favorizira nenasilno vzgojo in prav je tako, saj je vsakršno nasilje nesprejemljivo," je dejal Prikl.

Da bo zakon ostal mrtva črka na papirju, se boji Alenka Bratušek iz nepovezanih poslancev, ki zakon sicer podpirajo, a so vložili nekaj dopolnil, s katerimi bi zaostrili ukrepe zoper povzročitelje. Ta dopolnila v današnji obravnavi niso bila sprejeta, saj jim je nasprotovala tudi zakonodajno-pravna služba.