Vizjak je v imenu predlagateljev dopolnitve Zakona o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije, o kateri so poslanci razpravljali na redni julijski seji, pojasnil, da so se za dopolnitev zakona odločili, ker menijo, da je treba odpraviti navzkrižja interesov posameznikov, ki izčrpavajo gospodarske subjekte.

Poslanci so ugotovili, da je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo.

Državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar je v imenu vlade povedala, da presojajo, da zakon morda ni najustreznejši predpis. Kljub pomisleku pa vlada podpira zakon, saj "preprečuje oškodovanje javnega premoženja oziroma javnega denarja. Poudarila pa je, da predlog potrebuje dopolnitve, zato želijo v nadaljnji obravnavi doseči soglasje glede potrebnih dopolnitev. Meni, da je treba urediti vprašanje, kaj naj bi se zgodilo s tihimi družbami, ki že obstajajo, z novim zakonom pa bi kršile predpise.

Ljubo Germič je v imenu LDS-a povedal, da se tudi sami zavzemajo, "da se v naši družbi odpravijo konflikti interesov", se pa v poslanski skupini sprašujejo, zakaj so se predlagatelji osredotočili samo na tihe družbe. Menijo, da je treba prepoved razširiti, da poslovodstvo ne sme skleniti nobenega pravnega posla, kjer ima sam ali njegov ožji družinski član kakršen koli delež ali pa da je sama poslovodna oseba ali njegov ožji družinski član tihi družbenik ter, bistveno, če je sam kakor koli udeležen pri dobičku.

Po mnenju poslanske skupine nepovezanih poslancev "čas ni najprimernejši za spreminjanje zakona, ker se menda tako in tako sprememba pripravlja iz drugih razlogov", saj kot je povedal Vili Rezman, "imamo prepleteno situacijo". "Subjekt prepovedi so družbe v večinski državni lasti. Predmet prepovedi je prepoved poslovanja. Sankciji pa sta po predlogu ničnost pogodbe in odstavitev z delovnega mesta." Nepovezani poslanci bodo podprli nadaljevanje postopka, je zatrdil Rezman in dodal, da jih v poslanski skupini zanima, kako bo z družbami, v katerih ni večinskega državnega lastništva, in ali v teh družbah ne more biti konfliktov interesov?

V največji vladni stranki SD-ju bodo po besedah Bogdana Čepiča novelo v prvi obravnavi podprli. V drugi obravnavi pa bodo podprli dopolnitev noveliranega dela zakona.

"Nikoli nismo predlagali ukinitve tihih družb, ampak transparentnost in javno objavo teh podatkov," je v imenu SDS-a povedal Zvone Černač. Pojasnil je, da "smo priča kar nekaj neučinkovitim, negospodarnim ravnanjem, pa se jim nič ne zgodi, saj imajo podporo oblasti".
Povedal je še, da so se pri dopolnitvi omejili samo na tihe družbe, ker so presodili, da "česa več v tem DZ-ju ni mogoče sprejeti, čeprav bi morali sprejeti veliko več", ker po njegovem mnenju "zalega, ki se je ustvarila, v nekaterih primerih že resno ogroža stabilnost javnih financ".

Tadej Slapnik (Zares) je dejal, da bodo predlog poslancev kljub pomislekom podprli, saj se jim zdi primeren za nadaljnjo obravnavo, ker sledi noveli zakona o gospodarskih družbah. Izrazil pa je presenečenje, da se niso predlagatelji odločili za korenitejše posege v zakon.

SLS bo predlog podprl, je zatrdil Franc Pukšič, ki meni, da se tihe družbe pojavljajo na različnih področjih gospodarstva. Težava pa po njegovem mnenju nastane, ko se ta položaj izkorišča. "Dobavitelj se bo težko uprl želji direktorja, da postane njegov tihi družbenik." Tiha družba je problematična v odnosu države in zasebnega sektorja, saj po Pukšičevih besedah v tem primeru tiha družba ne more biti legitimni instrument, ker omogoča zlorabo moči in položaja.

Zakon bodo v prvi obravnavi podprli tudi v poslanski skupini DeSUS-a. Kot je pojasnil Matjaž Zanoškar, se jim zdi smiselno združiti obe predlagani vsebini - torej prepovedati sklepanje poslov članu poslovodstva, organa vodenja in nadzora državne družbe z družbo, v kateri je sam ali njegov ožji družinski član tihi družbenik, prepovedati državnim družbam ustanavljanje tihih družb ter določiti tako sankcijo ničnosti tako sklenjenega posla kot tudi odstavitev z mesta vodstvene oziroma nadzorne funkcije.