Novela zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin rok za sprejetje novih modelov vrednotenja in izvedbo prvega cikla množičnega vrednotenja po novih pravilih premika z 31. julija 2019 na 31. marec 2020, hkrati se za to obdobje podaljša veljavnost obstoječega sistema.
Povezano s tem je bilo treba spremeniti zakon o evidentiranju nepremičnin, v katerem se rok za začetek uporabe novega sistema vodenja podatkov o dejanski rabi zemljišč v zemljiškem katastru s 1. junija 2019 prestavlja na 31. marec 2020.

Sistem množičnega vrednotenja nepremičnin v Sloveniji je bil s spremembo zakona leta 2017 nadgrajen, da bi se skladno z odločitvijo ustavnega sodišča lahko pripisane vrednosti nepremičnin uporabile tudi za davčne namene. Kot je pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za finance Natalija Kovač Jereb, želijo ob preteklih negativnih izkušnjah tokrat doseči čim večjo splošno družbeno sprejemljivost množičnega vrednotenja, zato želijo več časa nameniti usklajevanju s strokovno javnostjo in občinami. Vlada ocenjuje, da je osem mesecev "zadosten in primeren rok za izvedbo vseh potrebnih dejavnosti", je dodala.

Jeseni bo izvedeno poskusno vrednotenje in modeli bodo javno razgrnjeni. Geodetska uprava bo po proučitvi pripomb in predlogov nato predlagala sprejetje modelov na vladi in do konca marca izvedla množično vrednotenje. Lastniki naj bi obvestila o novih pripisanih vrednostih prejeli v aprilu 2020.

Koalicija je zamik podprla. V SD-ju se strinjajo z vlado, da je podaljšanje obdobja za pripravo novih modelov vrednotenja upravičeno in da bo mogoča bolj kakovostna javna razgrnitev ter poglobljena seznanitev javnosti z novimi modeli.

V SMC-ju pravijo, da kakovostni rezultati množičnega vrednotenja izboljšujejo principe delovanja trga nepremičnin, zato da je smiselno, da se postopku določanja modelov nameni več časa. Hkrati so se zavzeli za to, da se sistem nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča čim prej nadomesti z davkom na nepremičnine, ki bi temeljil na posplošeni vrednosti nepremičnin kot davčni osnovi.

Tudi v LMŠ-ju so zamik podprli, da se nov cikel vrednotenja nepremičnin izvede čim bolj kakovostno. Vzroki za zamudo naj bi bili v tehničnem delu in tudi v potrebi po daljšem usklajevanju modelov vrednotenja s strokovno javnostjo.

V DeSUS-u so bili kritični, da so vlade do zdaj slabo obvladovale urejanje prostora in da se obdavčitev nepremičnin – katerih lastništvo je v Sloveniji posebno med drugim zaradi razmerja med vrednostjo nepremičnin in socialnega statusa njihovih lastnikov – pometa pod preprogo. Zamik so podprli, da se lahko zagotovijo boljši podatki, tudi za vlado glede obdavčitve nepremičnin.

V SAB-u so med drugim poudarili, da je dobro, da bo na voljo več časa za ustrezen odziv na mnenja javnosti in občin, hkrati je pomembno podaljšati obstoječi sistem, da bodo na voljo podatki o vrednostih, ki jih potrebujejo sistemski in drugi uporabniki. Poudarili so, da je pri sprejemanju nove metodologije ocenjevanja vrednosti nepremičnin potrebna skrb, da se šibkejšim ne bo poslabšal položaj, poleg tega pritrjujejo državnemu svetu, da je treba osnutek zakona o davku na nepremičnine v javno razpravo predložiti že letos.

Opozicija je bila proti. V Levici menijo, da bi morala vlada – skladno z določilom koalicijskega sporazuma, da bodo bolj obdavčeni lastniki več in večjih nepremičnin – najprej določiti merila, kaj pomeni "več" nepremičnin in katere so "večje" nepremičnine, nato pa vrednotenje izvesti samo za te nepremičnine.

V NSi-ju so prepričani, da gre za odlašanje uvedbe evropsko primerljivega in za zavezance sprejemljivega davka na nepremičnine. Menijo, da zamuda pri vrednotenju dokazuje, da "imamo že vrsto let operativno povsem nesposobne vlade ali pa ne vlada vlada, ampak v tem primeru tisti, ki imajo nepremičnine visokih astronomskih vrednosti".

V SDS-u so poudarili, da vlada ni predstavila dovolj konkretnih argumentov za spremembo in da je že osnovni zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin slabo pripravljen. Po njihovem mnenju bo množično vrednotenje le vzvod za novo obdavčitev gospodarstva in državljanov.

V SNS-u so dejali, da so proti davku na "nepremičnine, ki smo jih zgradili sami", in da bi morala vlada obdavčiti trgovske površine, ki so v lasti tujih trgovskih verig, ter tiste, ki kupujejo kmetijska zemljišča in na njih gradijo trgovske centre. Zamika pri množičnem vrednotenju niso podprli, ker da ne podpirajo "lenobe državnih uslužbencev".

Razprava o domnevnih zlorabah v pravosodju

DZ je razpravljal tudi o predlogu priporočila SDS-a, s katerim bi DZ pristojnim organom priporočil analizo pritiskov v pravosodju in pripravo zakonskih sprememb. V SDS-u so v razpravi opozarjali na sprijetost politike s sodstvom, v koaliciji in Levici pa na nedopusten poseg v sodno vejo oblasti z razpravo o odprtem sodnem postopku.

Predsednik DZ-ja Dejan Židan je že na začetku opozoril poslanke in poslance, naj upoštevajo ločenost posameznih vej oblasti in se ne spuščajo v obravnavo konkretnih sodnih postopkov. To bi po njegovem mnenju namreč pomenilo nedopusten poseg v neodvisnost sodstva.

Sorodna novica Milko Novič oproščen. Sodnik: Zadeva očitno seže v vrhove pravosodja.

V SDS-u so namreč med primeri, v katerih naj bi se zgodile zlorabe, navajali tudi primer sodnika Zvjezdana Radonjića, ki je ob izreku še nepravnomočne oprostilne sodbe Milku Noviču opozoril na domnevne pritiske med sojenjem.

Poleg primera Novič so poslanci, ki so sooblikovali večino razprave, kot primere navedenega poudarjali še sodne procese proti nekdanjemu mariborskemu županu Francu Kanglerju in nekdanjemu poslancu Andreju Magajni, pa tudi zadevo Patria. Izpostavili so tudi udeležbo dveh mariborskih sodnikov na tradicionalnem srečanju SD-ja na začetku maja.

Poslanka SDS-a Anja Bah Žibert je v imenu predlagateljev ocenila, da je sodstvo v globoki krizi, ker mu je dovoljeno, da ostaja hibrid starih struktur. V njem prevladuje totalitarna pravna kultura in načelo poslušnosti, ki se odraža v samocenzuri, je dejala poslanka.

Pravosodna ministrica Andreja Katič je v odgovoru ocenila, da razpravljanje o sodnih odločitvah, zlasti o odprtih zadevah, ni primerno. Poziv k oceni odprtega sodnega postopka lahko razume kot poskus političnega vpliva zakonodajne veje oblasti na postopanje sodišča v konkretnem sodnem postopku, je opozorila.

Priznala je, da stanje v pravosodju ni brezhibno. Je pa zatrdila, da se stanje izboljšuje, in med drugim poudarila skrajševanje sodnih zaostankov. Spomnila je tudi, da je v primeru domnevnih pritiskov na Radonjića opozorila na nedopustnost kakršnih koli pritiskov na delo in odločitve sodnikov.

Z ministrico so soglašali tudi predstavniki poslanskih skupin koalicije in v Levici. Vodja poslanske skupine SMC-ja Igor Zorčič je ob tem zatrdil, da predlagatelji seje skušajo ustvariti vtis, da se na slovenskih sodiščih množično kršijo človekove pravice. S tokratno sejo pa se po njegovem prepričanju izvaja politični pritisk na sodne odločevalce.

Da je seja farsa, prek katere "SDS prepričuje svoje vernike, da imamo v Sloveniji krivosodje", je dejal poslanec Levice Željko Cigler. Tema, ki naj bi jo obravnavali, so nedopustni pritiski na sodstvo, a na današnji seji se je po njegovih besedah dogajalo natančno to.

Maša Kociper iz SAB-a je dodala, da predlagatelj na kar šestih od osmih strani predlaganega priporočila piše o postopku v primeru Novič, kar pomeni poseg v konkretni kazenski postopek in s tem v načelo delitve oblasti.

Stanje v pravosodju ni idealno, ni pa ga mogoče ocenjevati na podlagi nekaj javno izpostavljenih primerov, je dodal poslanec DeSUS-a Jurij Lep. DZ bi s sprejemom predlaganega priporočila kršil načelo delitve oblasti, se je strinjal.

Poslanka SD-ja Meira Hot pa je med drugim spomnila, da ima sodstvo tudi v primerih morebitnih pritiskov, ki jih v SD-ju prav tako obsojajo, za to pristojne mehanizme, in sicer komisijo za etiko in integriteto pri sodnem svetu. Njen poslanski kolega Milan Brglez je v nekoliko širši razpravi vendarle poudaril, da je le Evropsko sodišče za človekove pravice pristojno glede morebitnih kršitev človekovih pravic. Le na podlagi njegovih sodb bi bilo mogoče oblikovati ukrepe, pa še te le skozi široko družbeno razpravo, ki bi zagotovila široko legitimnost in brez zunanjega poseganja v sodno vejo oblasti.

Poslanka LMŠ-ja Tina Heferle je dodala, da je bila škoda narejena že z javnim izpostavljanjem sklepov, ki so vsebovali omembe konkretnega nepravnomočno zaključenega primera, na pristojnem odboru za pravosodje. Njen poslanski kolega Robert Pavšič pa je med drugim poudaril, da po raziskavah javnost bolj zaupa sodstvu kot vladi in DZ-ju, takšna razprava pa po njegovi oceni še dodatno ruši ugled poslank in poslancev.

Sorodna novica Odbor za pravosodje zavrnil predlog SDS-a glede zlorab in pritiskov v pravosodju

Prizanesljivejši do predlagateljev so bili v preostalem delu opozicije. Matej Tonin iz NSi-ja je poudaril, da sodni sistem ni paradržava, ki ji nihče ne bi smel nič reči. Po njegovih besedah se v Sloveniji spoprijemamo z neenotno sodno in tožilsko prakso, državljani pa imajo vtis, da enaka pravila igre ne veljajo za vse.

Da v Sloveniji večkrat poteka "sojenje po priimkih", pa je dejal poslanec SNS-a Dušan Šiško. Med drugim se je obregnil na neizkušenost sodnic in sodnikov ter na njihovo pomanjkanje splošne izobrazbe. Zavzel se je za ukinitev trajnega mandata in uvedbo kazenske odgovornosti sodnikov in tožilcev.

Predlog priporočila SDS-a, s katerim bi DZ pristojnim organom priporočil analizo pritiskov v pravosodju in pripravo zakonskih sprememb, je sicer zavrnil že matični odbor za pravosodje, zato DZ o tem danes ni glasoval.