Slovenski pravni strokovnjaki menijo, da je treba glede problematike deviznih vlog varčevalcev podružnice Ljubljanske banke na Hrvaškem uporabiti teritorialno načelo.

Zagrebški odvetnik Milivoj Žugić, ki zastopa nekaj hrvaških varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke, je v pogovoru za Televizijo Slovenija v nasprotju z mnenjem slovenskih pravnih strokovnjakov dejal, da je teritorialno načelo nesprejemljivo.

Strokovnjaki Inštituta za evropsko pravo pod vodstvom Mihe Pogačnika trdijo, da uporaba teritorialnega načela pomeni, da je Hrvaška, ki je ob osamosvojitvi prevzela monetarno zakonodajo nekdanjega SFRJ-ja, odgovorna za jamstvo glede deviznih vlog občanov.

Mnenje, ki je bilo pripravljeno že pred več kot pol leta, a je doslej nosilo oznako zaupno, je bilo danes objavljeno v reviji Pravna praksa.

Hrvaška je ob osamosvojitvi prevzela zvezne predpise SFRJ-ja glede financ, med drugim tudi zakon o deviznem poslovanju. Z uredbo o hrvaški narodni banki je Hrvaška decembra 1991 določila, da za obveznosti Narodne banke Hrvaške jamči Republika Hrvaška. Poleg tega pa je Narodno banko Hrvaške priznala kot naslednico stare republiške narodne banke.

Če je torej Hrvaška svojo centralno banko priznala kot naslednico stare republiške centralne banke in je hkrati potrdila veljavnost prejšnje finančne zakonodaje, lahko sklepamo, da je v svoj pravni red prenesla tudi zagotovilo federacije, še dodajajo strokovnjaki.

Teritorialno načelo je bilo uporabljeno tudi pri dinarskih vlogah
V skladu z mednarodnim pravom se pri zamenjavi suverenosti nad nekim ozemljem vselej upošteva teritorialno načelo. To je bilo, opozarjajo slovenski pravni strokovnjaki, uporabljeno tudi pri dinarskih vlogah in bi zato po analogiji moral veljati tudi za devizne vloge.

V prid teritorialnemu načelu pa govori tudi dejstvo, da je v času skupne države celotno poslovanje med podružnicami Ljubljanske banke na Hrvaškem in Narodno banko Jugoslavije potekalo prek Narodne banke Hrvaške, ta pa je izvajala tudi nadzor nad poslovnimi bankami.

Slovenija predlaga poplačilo iz terjatev do podjetij
Visoki predstavnik za nasledstvo Rudolf Gabrovec je že povedal, da na osnovi pravnih dejstev med Slovenijo in Hrvaško glede deviznih vlog varčevalcev LB-ja ni možen kompromis, temveč le "koraki". Kot možno pravno čisto rešitev je Gabrovec predlagal, da bi za poplačilo varčevalcev, ki imajo terjatve do LB-ja v Zagrebu, uporabili terjatve te banke do hrvaških podjetij.

Hrvaški varčevalci od LB-ja Zagreb terjajo okoli 170 milijonov evrov, hrvaška podjetja pa naj bi imela za kar okoli 270 milijonov evrov obveznosti do te podružnice.

Žugić zavrača slovensko pravno mnenje in trditev Rudolfa Gabrovca
Zagrebški odvetnik Milivoj Žugić, ki meni, da je teritorialno načelo nesprejemljivo, je v Odmevih še dejal, da ne vidi razloga, zakaj bi hrvaška država jamčila za devizne vloge, ki so bile pri LB-ju, ki je bila pravna oseba s sedežem v Ljubljani. Glede tega, da je Zagreb s prevzemom monetarne zakonodaje SFRJ-ja od federacije prevzela tudi jamstva za devizne vloge občanov, pa je dejal, da to ne drži in da za to trditev ni podlage v nobenem hrvaškem predpisu.

O trditvi Rudolfa Gabrovca, da devizne vloge hrvaških varčevalcev niso bile nikoli prenesene niti porabljene v Sloveniji, in da jih zato Slovenija ni dolžna vrniti, je Žugić dejal, da tudi ta argument ne drži. Četudi bi to bilo res, pa to po njegovi oceni nima nobenega pomena. Za varčevalca je namreč po njegovem mnenju povsem vseeno, kje bo banka, kamor je vložil svoj denar, ta sredstva porabila.