V rimskokatoliški in protestantskih cerkvah so imeli velikonočne slovesnosti že prejšnjo nedeljo. Razlike nastajajo zaradi uporabe različnih koledarjev in metod izračunavanja prve pomladne polne lune. Ob pravoslavnih vernikih v Sloveniji danes velikonočne slovesnosti obhajajo tudi v Makedoniji, Srbiji, Črni gori, Bosni in Hercegovini, Rusiji in Gruziji ter v jeruzalemski, carigrajski, aleksandrijski in antiohijski patriarhiji.

Slovesnosti po cerkvah

Pravoslavni verniki se na veliko noč pripravljajo s sedemtedenskim postom, med katerim pa v ospredju ni zgolj odrekanje hrani, ampak tudi odrekanje slabim dejanjem. Prav tako je poudarek na molitvi.

Velikonočno praznovanje so začeli v petek, ko so po pravoslavnih cerkvah z oltarja med ljudi simbolično prenesli Kristusov grob. V soboto dopoldne so po cerkvah potekale maše, popoldne pa blagoslovi jedi, ki so jih pripravili verniki. S polnočnimi mašami so naznanili Jezusovo vstajenje. Praznovanje bo doseglo vrhunec ob današnjih bogoslužjih.

Poslanica patriarha Irineja

Poglavar Srbske pravoslavne cerkve patriarh Irinej je v poslanici vernikom ob prazniku zapisal, da je velika noč praznik "zmage vere in življenja nad smrtjo, praznik Kristusovega vstajenja, pa tudi vstajenje človeške narave, vstajenje vsakega človeka". Kot je navedel, verniki z mislimi in dejanji kažejo, da ne sprejemajo smrti, da so "lačni in žejni večnega življenja", da so ustvarjeni in izvoljeni za polnost življenja in za večnost.