Novelo alternativnega varčevalnega zakona sta v parlamentarni postopek vložili stranki SD in PS. Kot je v imenu predlagateljev dejala poslanka Andreja Črnak Meglič (SD), se na podlagi določb 143. člena prvotnega zakona pokojnine niso znižale vsem, ampak le 26.300 upravičencem do pokojnin pod posebnimi pogoji. Kot je opozorila, zakon ne navaja nobenih meril, "na podlagi katerih bi bilo tovrstno razlikovanje utemeljeno". Ukrep je po njenem mnenju krivičen tudi zato, ker bolj kot kateri koli drugi ciljni skupini zmanjšuje pridobljene pravice, pa tudi zato, ker je posegel v pravico do letnega dodatka upokojencev, katerih pokojnina presega 622 evrov.

Vlada je medtem na dopisni seji pripravila svojo novelo varčevalnega zakona, zato tudi poslanski skupini DeSUS-a in DL-ja opozicijskega predloga novele na današnjem glasovanju nista podprli.

Proti tudi varuhinja človekovih pravic
Črnak Megličeva je spomnila, da je "na protiustavnost ukrepov 143. člena" opozorila tudi varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik, ki je na ustavno sodišče vložila zahtevo za presojo ustavnosti tega člena. "Lahko upamo, da bo prepoznalo očitne kršitve ustavnosti in razveljavilo izpodbijani člen. V nasprotnem primeru bomo lahko doživeli epilog zgodbe o izbrisanih na Evropskem sodišču za človekove pravice," je opozorila poslanka SD-ja.

Povrnitev odvzetih pravic vsem upokojencem
Opozicijska novela sicer predvideva povrnitev pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja pod posebnimi pogoji vsem upravičencem, te pravice pa bi se znova uresničevale v skladu z veljavnim zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Prav tako bi bila po noveli ohranjena pravica do letnega dodatka za upokojence, kot je veljala pred uveljavitvijo zakona za uravnoteženje javnih financ.

Cena: 67,5 milijona evrov
Državni sekretar na finančnem ministrstvu Aleš Živkovič je opozoril, da bi tak ukrep pomenil 67,5 milijona evrov dodatnega finančnega učinka, ta sredstva pa bi bilo treba zagotoviti v proračunu. Po njegovih besedah opozicijska novela ne opredeljuje niti navedenih učinkov niti virov za financiranje.

Ministrstvo (neupešno) pripravilo svoje popravke
Popravke varčevalnega zakona v 143. členu, ki zadeva pokojnine, so sicer že pred parlamentarnimi počitnicami zahtevale zlasti tri stranke: DeSUS, DL in SLS. Ministrstvo za delo je svoj predlog sprememb pripravilo po počitnicah, ki je v koaliciji sicer dobil podporo, vendar DL z njim ni zadovoljen in se zavzema za njegovo nadgradnjo. Predlog predvideva popravke zakona, ki posameznike, ki so vplačevali prispevke v sklade drugih republik nekdanjega SFRJ-ja, izvzemajo iz znižanja pokojnin.

Po obravnavi novele zakona za uravnoteženje javnih financ so se poslanci lotili ponovnega odločanja o dveh zakonih, ki jih je z vetom zavrnil državni svet, in oba ponovno večinsko podprli.

Najprej je bil na vrsti zakon o Slovenskem državnem holdingu, ki naj bi zagotovil preglednejše in učinkovitejše upravljanje državnih naložb, zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank pa predvideva ustanovitev t. i. slabe banke.

Slaba banka deli
Zakon o t. i. slabi banki ureja prenos slabih bančnih terjatev zunaj bančnega sistema na posebno državno družbo za upravljanje terjatev bank, t. i. slabo banko. Banke bodo v zameno za slabe terjatve prejele obveznice, za katere bo jamčila država, zgornja meja teh poroštev pa je z zakonom določena v višini štiri milijarde evrov.

Slaba banka bo imela tudi pooblastilo za dodatno dokapitalizacijo bank do milijarde evrov, če bodo morale banke zaradi prenosa slabih terjatev ustvariti nove slabitve.

V postopke se bodo banke vključile na podlagi posebnih meril, predlog za prenos terjatev na slabo banko pa bo lahko dala banka sama, nova družba ali pa Banka Slovenije. Vključena banka bo morala pripraviti poslovno strategijo, iz katere bo moralo biti razvidno, kaj bo od tega reševanja imelo gospodarstvo in v kolikšni meri bo stroške tega reševanja nosila sama oz. njeni lastniki.

Skupaj s slabimi terjatvami se bodo na slabo banko prenesla tudi spremljajoča zavarovanja, torej premoženje, kot so nepremičnine ali lastniški deleži v številnih slovenskih podjetjih. Državni holding in slaba banka pa sta povezana. Če slabi banki namreč v petih letih ne bo uspelo unovčiti prenesenih terjatev, se bodo prenesle na državni holding.

Koalicija trdi, da bodo banke, še posebej tri največje v pretežni državni lasti, s prenosom slabih terjatev očistile svoje bilance in bodo lahko začele kreditiranje gospodarstva. V SD-ju medtem sicer sumijo, da gre pri prenosu premoženja na slabo banko za krinko za preprodajo državnega premoženja, v PS-ju pa jih skrbijo predvsem hitro sprejemanje zakona in odsotnost podrobnih izračunov ter posledično nejasen obseg slabih terjatev in javnofinančnih stroškov tega načina reševanja bančnega sistema.

V zraku visi grožnja z referendumom
Za izglasovanje je bila tokrat potrebna absolutna večina, torej 46 glasov. Nad obema pa visi grožnja z referendumom. Vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma so namreč že predlagali v sindikatu delavcev v energetiki ter sindikatu kemične, nekovinske in gumarske industrije, ki ga skrbi za usodo nekaterih podjetij iz panoge, katerih lastniški deleži naj bi se prenesli na slabo banko.

Pobudniki referenduma in vlada se pogajajo o tem, da bi se pobuda umaknila.