S predlogom novele zakona o SDH-ju so kanili nepovezani poslanci izboljšati učinkovitost upravljanja državnega premoženja. Toda predlog so na pobudo poslancev koalicije že na odboru DZ-ja za finance in monetarno politiko precej spremenili oz. omilili.

Nepovezani poslanci so predlagali, naj Slovenski državni holding v skladu s strategijo upravljanja državnega premoženja podjetja prodaja le znanim lastnikom, da lahko poleg vlade tudi državni zbor predlaga razrešitev članov nadzornega sveta SDH-ja ter da mora SDH državnemu zboru posredovati vse podatke, ki jih ta zahteva, četudi so tajni.

Odbor pa je na predlog koalicijskih poslanskih skupin v predlog zakona zapisal le, da mora SDH za postopke razpolaganja z naložbami natančno določiti obseg in merila preverbe lastništva kupca kapitalske naložbe. Sprejet je bil tudi predlog, da lahko odpoklic nadzornikov predlaga tudi državni zbor. Pri tem pa ni navedeno, niti koliko bi moralo biti predlagateljev takšnega odpoklica niti v kakšnem primeru bi ga lahko poslanci predlagali.
Predlagatelji zdaj pozivajo k zavrnitvi predloga
Še najbolj sporna pa je očitno tista sprememba, ki bi uveljavitev zakona zamaknila za eno leto. Zaradi nje so predlagatelji celo pozvali, naj novele sploh ne sprejmejo, saj to ni več smiselno. Alenka Bratušek iz poslanske skupine nepovezanih poslancev je tako v imenu predlagateljev pozvala k nesprejetju novele v takšni obliki, saj gre po njenem mnenju za norčevanje koalicije. Izpostavila je, da je pri upravljanju državnega premoženja vlada Mira Cerarja pogrnila na celi črti.

Temeljni cilj ustanovitve SDH-ja je bil po njenih besedah boljše in bolj enotno upravljanje državnega premoženja. Transparentnost bi morala biti po njenih besedah na prvem mestu. Ob tem je izpostavila, da je SDH upravljavec in ne lastnik državnega premoženja, prav tako ne ve, zakaj SDH-jem pred poslanci skriva podatke. Je pa to "ob vseh kadrovskih aferah sploh ne čudi", je dodala.
Matej Tonin iz poslanske skupine NSi je izrazil mnenje, da je dopolnilo vladajoče koalicije o tem, da bi spremembe zakona začele veljati čez eno leto, enkratna zgodba za snovanje in kovanje teorij zarot. To bi po njegovem mnenju dalo signal v smeri, da bomo kar je uporabnega razprodali, čez eno leto pa lahko kdorkoli ugotavlja lastništvo podjetij, ker tako ali tako ne bo veliko ostalo.

Dragonja: To je poseg v samostojnost
Državni sekretar na finančnem ministrstvu Metod Dragonja je medtem poudaril, da je vlada noveli zakona o SDH-ju, ki so ga vložili nepovezani poslanci, vseskozi nasprotovala. Razlog po njegovih besedah leži predvsem v tem, da se s predlogom zakona posega v samostojnost delovanja SDH-ja, s tem pa ogroža načelo neodvisnosti, ki je opredeljeno v zakonu. Ob tem je izpostavil, da neodvisnost SDH-ja ni absolutna, saj je omejena s temeljnimi akti upravljanja.

Dragonja je še dodal, da politično vmešavanje v kadrovske procese ne bo koristilo dvigu standardov korporativnega upravljanja, vzpostavil bi se le stalen politični pritisk na delovanje nadzornega sveta SDH-ja, je prepričan.

Izvajalca pogreba bi lahko izbirali sami
Obravnavali bodo tudi vladni predlog zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti, ki prenavlja sistemsko ureditev dejavnosti, in zakona o državni upravi. S sprejetjem bi državljani lahko sami izbrali izvajalca pogrebnih storitev. Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je spomnil, da akt celovito prenavlja obstoječo in "zastarelo ureditev" iz leta 1984, ki je bila sprejeta v drugačni družbeni ureditvi, in ki je po njegovih besedah prinesla zelo različna izvajanja v praksi. Ponekod tržno, drugod ne.

Pokopališka dejavnost bo z novim zakonom ostala v pristojnosti občin, medtem ko se bo pogrebna dejavnost, če bo to mogoče, izvajala v okviru proste gospodarske pobude kot tržna dejavnost. Pogrebna dejavnost obsega zagotavljanje 24-urne dežurne službe, ki je obvezna občinska gospodarska javna služba, prevoz, pripravo in upepelitev pokojnika ter pripravo in izvedbo pogreba. Pokopališka dejavnost pa obsega upravljanje ter urejanje pokopališč in ju zagotavlja občina.

V DeSUS-u so zadovoljni predvsem z rešitvijo za ceno osnovnega pogreba za socialno najbolj ogrožene. SD izpostavlja vzpostavitev jasne meje med javnim in zasebnim, SMC pa, da je na ta problem upravičeno opozorilo že Računsko sodišče.

Nič več doma, če je na voljo vežica?
V opoziciji so manj zadovoljni. NSi je zmotila predvsem organiziranost 24-urne dežurne službe in pa nespoštovanje pokojnikov in njihovih svojcev glede načina zadnjega slovesa, saj pokojni ne bo mogel ležati doma, če bo na voljo mrliška vežica. Predlagali so dopolnila, in če bodo sprejeta, bo predlog zakona podprl tudi SDS.

ZL nasprotuje načinu regulacije, ki jo nalaga predlog, saj po njihovi oceni "uresničuje interese lobijev in slepo verjame v delovanje trga".

Prenosi med ministrstvi
Državni zbor je kljub številnim pomislekom z 48 glasovi za in 26 proti sprejel novelo zakona o državni upravi. Ta določa, da je za področje organizacije in statusa varuha človekovih pravic pristojno ministrstvo za pravosodje. Zakon med drugim prenaša pristojnosti za informacijsko družbo z ministrstva za izobraževanje na ministrstvo za javno upravo.
Toda predlog je vzbudil številne kritične odzive poslanskih skupin, tudi koalicijskih (predvsem SD). Po besedah ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja ocenjujejo, da bi pravosodno ministrstvo področje lahko izvajalo bolje, saj že danes v njegovo pristojnost sodi urejanje dela sodišč, tožilstva, pravobranilstva ... Tako je po njegovih besedah na enem mestu sistemsko in sinhrono urejeno delovanje vseh teh organov, sicer pa bo ministrstvo za javno upravo še naprej pokrivalo področje transparentnosti in krepitve integritete v javnem sektorju.

Hkrati vlada predlaga prenos področja informacijske družbe in elektronskih komunikacij z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport na ministrstvo za javno upravo. S tem bodo po Koprivnikarjevih besedah izkoristili sinergijske možnosti v znanju in v tehnologiji, hkrati pa bosta ostala dva ločena direktorata. Koprivnikar je še pojasnil, da bodo naloge agencije Arnes ostale na ministrstvu za izobraževanje. Predlog je sprožil nasprotovanje v delu strokovne javnosti, ki je pripravila tudi peticijo.
V SDS-u ocenjujejo, da "smrdi po nečem drugem" oziroma da "gre za denar". ZL meni, da se ustvarja "šolski primer konflikta interesov", NSi pa, da bo povzročal le zmedo. Koalicijski SD je spomnil, da ustanavljajo ministrstvo za ta najvitalnejši del gospodarskega napredka, "mi pa ga dajemo pod okrilje ministrstva, ki pokriva le javno upravo in nima nobene povezave z razvojem". Predlog zato v poslanski skupini nima enotne podpore. SMC meni, da bo ustavil stagnacijo področja in združeval vire, DeSUS pa napoveduje, da bo pripeljal do sodelovanja med različnimi resorji.

Posnetek seje:
1. del

2. del

3. del

4. del