Ob pripravi osnutka zakona, ki med drugim predvideva nižanje bolniških nadomestil, je predsednik ZSSS-ja Dušan Semolič za MMC dejal, da se bodo proti temu borili z vsemi sredstvi. Tudi z referendumom.

Ministrstvo za zdravje je namreč pripravilo osnutek zakona o zdravstvenem varstvu, ki med drugim predvideva znižanje bolniškega nadomestila na 75 oziroma 60 odstotkov plače.

Gre za osnutek, ki ga ministrstvo za zdravje javnosti še ni predstavilo, prav tako še ni bil koalicijsko usklajen, zato je mogoče, da vse spodaj naštete določbe na koncu ne bodo uveljavljene. Kljub temu je časopis Finance predstavil glavne spremembe zakona.

"Da bi preprečili neumnost"
Za mnenje o osnutku zakona smo povprašali tudi predsednika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušana Semoliča. Ker ne izključuje možnosti referenduma, smo ga vprašali, zakaj. Pojasnil nam je, da bi s tem delavce z najnižjimi prihodki še bolj udarili po žepu, zato se nameravajo proti temu braniti z vsemi sredstvi, tudi referendumom. A referendum je zadnja možnost, opozarja Semolič, ki dodaja, da bi to sredstvo uporabili zato, da preprečijo politikom, da storijo neumnost. Sicer pa je Semolič nekoliko bolj naklonjen predlogu razširitve osnove za plačevanje zdravstvenih prispevkov, vendar opozarja, da osnutka še ni videl, zato ne more nič zagotovo govoriti.

Širitev osnove za plačevanje zdravstvenih prispevkov
Prispevki za zdravstveno zavarovanje so se do zdaj plačevali od bruto plač, osnutek pa predvideva, da bi se zavarovanje plačevalo še od prejemkov od podjemnih pogodb, avtorskih in drugih pogodb, sejnin, nagrad za delo v upravah in nadzornih svetih, prejemkov za opravljanje funkcij v zakonodajni, izvršni, sodni oblasti in občinah, od izplačil za nadurno delo in dežurstva ter odpravnin, če niso odpravnine ob upokojitvi, ter kapitalskih prihodkov, če ti niso vključeni v osnovo.

Poleg tega naj bi se bolniška nadomestila za odsotnost zaradi bolezni od 30. delovnega dne naprej z 90 zmanjšala na 75 odstotkov plače, nadomestila zaradi poškodb zunaj dela in zaradi nege družinskega člana pa z 80 na 65 odstotkov plače. Kot je znano, gredo bolniška nadomestila do 30. dne v breme delodajalca, pozneje pa v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje, in ta rok se za zdaj ne spreminja. Do zdaj je veljalo, da nadomestilo za nego otroka ZZZS plača od prvega dne naprej, po novem pa bi ga šele od drugega dne naprej.

Prejemanje bolniškega nadomestila bi po novem v posameznem primeru lahko trajalo največ 12 mesecev, s prekinitvami pa v dveh letih največ 18 mesecev. Omejitev na tem področju do zdaj ni bilo.

Planinarjenje izenačeno s padalstvom (za zdravljenje poškodb pri obeh do 40-odstotno kritje)
Osnutek zakona predvideva tudi največ 40-odstotno kritje stroškov zdravljenja poškodb, ki so nastale med izvajanjem nekaterih športov in rekreacije. Sem spadajo rekreativno smučanje in deskanje, rolanje, planinarjenje, gorsko kolesarstvo, alpinizem, padalstvo, zmajarstvo, letanje z baloni, potapljaštvo, jamarstvo, kjer omejitve do zdaj niso veljale. Zavarovalnice morajo v ta namen v treh mesecih po uveljavitvi zakona ponuditi možnost doplačila zavarovanja za te primere.

Poleg tega bo ZZZS kril največ 50 odstotkov, in ne več do 60 odstotkov cene za nenujne reševalne prevoze in rehabilitacijo, ki ni nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja. Z največ 50 na največ 40 odstotkov pa se bo znižalo kritje cene za očesne pripomočke, zoboprotetično zdravljenje odraslih in drugo.

Če bo oseba pod vplivom alkohola ali drog zaradi nasilnega vedenja povzročila škodo drugi osebi ter stroške obveznemu zdravstvenemu zavarovanju, lahko ZZZS zahteva povrnitev stroškov.

ZZZS bo lahko izvajal tudi prostovoljno zdravstveno zavarovanje
Novi zakon tudi omogoča, da ZZZS lahko izvaja prostovoljna zdravstvena zavarovanja, kot je dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Kakšni so cilji sprememb, ki jih predlaga ministrstvo za zdravje, in koliko več bi se v zdravstveno blagajno nateklo, če bi bile sprejete vse predlagane spremembe, za zdaj ni znano.

Predlagane spremembe bodo v javnosti zagotovo naletele na oster odziv, ki pa smo mu bili priča že spomladi, ko se je prvič začelo govoriti o spremembah na področju zdravstvenega varstva.

Ministrstvo delno ugodilo delodajalcem
Precej glasni so bili takrat tudi delodajalci, ki so podali svoje predloge za spremembo zakonodaje. Glede na spremembe, ki so predstavljene zgoraj, je ministrstvo upoštevalo le dva predloga delodajalcev, to je znižanje nadomestila plače za čas poškodbe zunaj dela. Delodajalci so predlagali znižanje na 70 odstotkov, ministrstvo predlaga še pet odstotnih točk nižje nadomestilo IN da se časovno omeji prejemanje nadomestila plače v breme ZZZS-ja.

Delodajalci so, predvsem zato da bi zmanjšali zdravstveni absentizem, predlagali še naslednje: okrepitev laičnega in strokovnega nadzora in sankcije za kršitve v času začasne zadržanosti z dela tako, da zavarovanec izgubi pravico do prejemanja nadomestila plače, boljšo povezanost zdravstvene in invalidske komisije, krajši skupni obseg izplačil nadomestil v breme delodajalca s 120 na 90 delovnih dni v enem koledarskem letu, skrajšanje števila dni, za katere delodajalec izplačuje nadomestilo v svoje breme, s 30 na 20 delovnih dni, uvedbo čakalnih dni (prvi dan bolniške brez nadomestila plače oziroma prve tri dni bolniške 50 odstotkov nadomestila plače), čemur je ZZZS delno ugodil v točki nadomestila za nego otroka, in zadnje, da naj poškodbe na poti na delo in z dela ne sodijo med poškodbe pri delu, če pa že, pa naj nadomestilo plače ne bo 100-odstotno.

Slabo razvita primarna zdravstvena dejavnost draži sekundarno
Če gledamo na zdravstveno oskrbo v Sloveniji z vidika števila bolnišnic, zdravstvenih domov in zdravstvenega osebja, ZZZS ugotavlja, da razvoj osnovne zdravstvene dejavnosti močno zaostaja za sekundarno dejavnostjo. Ker to ovira dostopnost do zdravstvenih storitev na primarni ravni in povečuje napotovanje pacientov na sekundarno raven, kar to raven po nepotrebnem obremenjuje in daje argument za širjenje, je posledica podražitev obravnav.