Kazenski zakonik v poglavju, ki opredeljuje kazniva dejanja zoper življenje in telo, trenutno med drugim ločuje med ubojem, ubojem na mah in umorom.

Kot umor je v 116. členu prepoznan odvzem življenja na grozovit ali zahrbten način; zaradi ukrepanja pri uradnih dejanjih varovanja javne varnosti ali v predkazenskem postopku ali zaradi odločitev tožilcev oziroma sodnikov; zaradi kršitve enakopravnosti; iz morilske sle, iz koristoljubnosti, zato da bi storil ali prikril kakšno drugo kaznivo dejanje, iz brezobzirnega maščevanja ali iz kakšnih drugih nizkotnih nagibov; ali pa z dejanjem, storjenim v hudodelski združbi. Umor se kaznuje z zaporom najmanj petnajstih let, uboj pa denimo z zaporom od petih do petnajstih let.

Kot izhaja iz predloga novele, ki jo je v ponedeljek v javno obravnavo vložilo ministrstvo za pravosodje, pa predlagatelj z njo predlaga novo točko 116. člena kazenskega zakonika, ki določa, da se kot umor kvalificira tudi "odvzem življenja v družinski ali drugi trajnejši življenjski skupnosti ter tudi v pretekli taki skupnosti, če je dejanje s preteklo skupnostjo povezano".

Po navedbah predlagatelja so navedene okoliščine povzete po 191. členu kazenskega zakonika, ki določa kaznivo dejanje nasilja v družini, katerega skrajnost lahko predstavlja odvzem življenja. Hkrati je besedilo nove točke predlagano toliko splošno, da lahko zajame tako femicide (umor partnerke) kot tudi druge umore v okviru tako opredeljenih skupnosti, na primer staršev, starih staršev, otrok, partnerjev, ne glede na spol, med drugim navaja predlagatelj.

Šepec: Kdor ubije družinskega člana, izda zaupanje med člani družine

Po mnenju profesorja kazenskega prava na mariborski pravni fakulteti Mihe Šepca je predlagana ureditev smiselna, tudi s strokovnega vidika z njo ni nič narobe, meni. Z novelo se dodaja okoliščina umora v družini, ki "navadni uboj" naredi za težje ali hujše kaznivo dejanje umora, "umor v družini bo torej strožje sankcioniran in obravnavan od navadnega uboja".

Smisel predlagane ureditve je po mnenju Šepca v tem, da je takšen umor izveden v tesni skupnosti, družinski ali trajni, ljudje v takšni skupnosti pa pričakujejo varnost in zaupanje med člani. "Tisti, ki ubije na primer ženo ali zunajzakonskega partnerja, izda to zaupanje. Če gledamo s tega vidika, je nova ureditev in posledično zaostritev kazni smiselna," poudarja. Predlagana ureditev tudi dodatno ščiti ranljive osebe v družinah, v katerih je storilec pogosto tisti, ki ima nadvlado ali moč, dodaja.

"Uzakonitev zgolj femicida kot umora ženske bi bila neustavna"

Opozarja pa, da je že doslej bilo mogoče preganjati storilce teh kaznivih dejanj v družini tudi za umor, če je šlo denimo za dejanje, storjeno na zahrbten način ali iz maščevanja in podobno. Med dobrimi rešitvami predlagane novelirane ureditve izpostavlja tudi, da predlog sprememb na splošno opredeljuje umor v družinski ali trajni skupnosti, da torej vključuje tudi umor moškega, pastorka, torej kogar koli v družini. "Še preden je prišlo do predloga, sem opozarjal, da bi bila uzakonitev zgolj femicida kot izrecno umora ženske neustavna. Gre namreč za nedopustno diskriminacijo glede na spol."

Po predlogu bi razširili tudi opredelitev zlorabe položaja za kaznivo dejanje spolnega napada na mladoletno osebo, mlajšo in starejšo od 15 let. Trenutno je ta zamejena z okoliščino, da mora biti žrtev storilcu zaupana v učenje, vzgojo, zdravljenje, varstvo ali oskrbo. To bi črtali, zlorabi položaja pa bi dodali še "zlorabo zaupanja, avtoritete ali vpliva".

Posilstvo v (zunaj)zakonski skupnosti bo preganjano po uradni dolžnosti

Če storilec kaznivo dejanje posilstva stori proti osebi, s katero živi v zakonski ali zunajzakonski skupnosti, se bo s predlogom spremembe kazenskega zakonika pregon začel po uradni dolžnosti in ne bo odvisen od tega, ali je oškodovanec oz. oškodovanka predlog vložila ali umaknila.

S predlogom novele se spreminja tudi veljavnost kazenskega zakonika za nekatera kazniva dejanja, ki jih tujci ali slovenski državljani storijo v tujini. V tem delu predlog določa, da kazenski zakonik med drugim velja tudi za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost in kazniva dejanja na škodo EU-ja.

S predlogom spremembe kazenskega zakonika se dopolnjujejo in na novo določajo tudi nekatera kazniva dejanja v zvezi z zračnim in pomorskim prometom. Predlog prav tako določa, da se čas preizkusne dobe, ki je potekel do razveljavitve pravnomočne sodne odločbe, všteje v preizkusno dobo v izrečeni pogojni obsodbi in pogojni obsodbi z varstvenim nadzorstvom za isto kaznivo dejanje.

Eden od ciljev predloga spremembe kazenskega zakonika je dodatna uskladitev kazenskega zakonika z direktivo EU-ja, Istanbulsko konvencijo ter nekaterimi konvencijami s področja preprečevanja pranja denarja oziroma predvsem financiranja terorizma. Predlog novele bo v javni obravnavi do 20. januarja, na ministrstvu za pravosodje pa predlagajo, da se novela, ko jo bo vlada poslala v DZ, obravnava po skrajšanem postopku.