Predsednik vlade Robert Golob je po četrtkovem srečanju z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim dejal, da bi moral pred podpisom osnutek varnostnega sporazuma med državama obravnavati parlamentarni odbor za zunanjo politiko. Zato je poslanska skupina Gibanja Svoboda pred današnjo sejo OZP-ja predlagala širitev dnevnega reda s to točko, a je predsednik odbora Predrag Bakovič iz stranke SD predlog zavrnil, s pojasnilom, da bi to bilo v nasprotju s poslovnikom.

"Ker danes besedila sporazuma nimamo, se lahko le seznanimo z namero vlade za sklenitev varnostnega sporazuma med Slovenijo in Ukrajino. O vsebini sami ne moremo razpravljati. Šele ko bo odbor prejel besedilo sporazuma, bo lahko razpravljal tudi o njegovi vsebini," je dejal Bakovič. Vlado je pozval, naj natančneje pojasni okoliščine sporazuma, in dodal, da če vlada ocenjuje, da je treba opraviti razpravo v DZ, lahko za to poda tudi pobudo.

"DZ ne ve, kaj želi predsednica podpisati z Ukrajino"

Poslanki Tamara Vonta (Svoboda) in Lena Grgurevič (Svoboda) sta oporekali trditvi, da širitev dnevnega reda ni v skladu s poslovnikom in opozorili, da ni znano, kaj naj bi Slovenija sploh podpisovala z Ukrajino. "Državni zbor ne ve, kaj predsednica države Nataša Pirc Musar želi podpisati z Ukrajino. Vsebina nam ni bila predstavljena niti ustno niti pisno," je dejala Lena Grgurevič. Kot je dejala Tamara Vonta, so želeli razpravo o sporazumu prav zato, ker vsebine ne poznajo, čeprav naj bi bil glede na prve informacije podpisan že junija. "Varnostni sporazum je nekako naredil obvod mimo državnega zbora in mimo odbora za zunanjo politiko," je dejala.

Poslanec Lenart Žavbi (Svoboda) pa je poudaril, da sta tako vlada kot OZP postavljena v izrazito neugoden položaj, saj "predsednica republike po sugestijah zunanjega ministrstva v javnosti komunicira, o čemer mi ne vemo nič".

Državni sekretar na zunanjem ministrstvu Marko Štucin je pojasnil, da ne zunanje ministrstvo ne vlada pred DZ-jem ne skrivata ničesar. "Slovenija se pogaja o sporazumu in ko bo ta pripravljen, bo s tem seznanjen tudi OZP," je dodal. Odbor je nato razpravo o varnostnem sporazumu za krajši čas nadaljeval za zaprtimi vrati.

Poslanec Žan Mahnič (SDS) je medtem izrazil prepričanje, da gre pri poskusu za širitev dnevnega reda seje OZP-ja za nagajanje stranke Gibanje Svoboda stranki SD, zunanji ministrici Tanji Fajon in predsednici republike.

Po prvotnih načrtih naj bi sporazum podpisala predsednica

Potem ko v nasprotju s prvotnimi načrti predsednica republike Nataša Pirc Musar med svojim obiskom v Kijevu z ukrajinskim predsednikom Zelenskim ni podpisala varnostnega sporazuma med državama, naj bi to v kratkem storil premier Golob.

Golob in Zelenski bi utegnila sporazum podpisati že prihodnji teden na vrhu zveze Nato v Washingtonu, če bo vsebina med državama usklajena. Golob je minuli teden po srečanju z Zelenskim v Bruslju povedal, da ukrajinska stran želi čim bolj konkretna zagotovila za finančno pomoč: "Imajo dodatne želje, kaj naj bi se vključilo, verjamem, da se bodo naši pogajalci znali ustrezno odzvati in da ga bomo po tem, ko ga bo obravnaval tudi odbor za zunanjo politiko v parlamentu – ker vedno delamo zunanjo politiko v parlamentu – lahko tudi podpisali. Najverjetneje enkrat v juliju."

Na zunanjem ministrstvu trdijo, da gre za pravno nezavezujoč politični sporazum o simbolni in načelni podpori Ukrajini, tudi v fazi obnove, zato so od začetka nastajanja sporazuma v nasprotju z Golobom prepričani, da obravnava v parlamentu sploh ni potrebna, je poročal Radio Slovenija.

In kaj konkretnega lahko Slovenija Ukrajini ponudi? "Slovenija zagotovo ne more nuditi tega, kar nudijo večje evropske in svetovne države, ponudimo pa lahko, kako iskati pot do miru. In o tem sva se pogovarjala večino najinega srečanja," je po srečanju z Zelenskim v četrtek dejal Golob.

Ker Slovenija v Ukrajini že participira s finančno in vojaško pomočjo v okviru dogovorov z Natom in EU-jem, so se na domačem parketu pojavila opozorila, da bi lahko obljube o dodatni finančni pomoči destabilizirale vlado v času pogajanj o plačah v javnem sektorju in zaostrile socialni konflikt.