Po izpovedi staršev utopljenega desetletnega dečka, ki sta bila kritična do pristojnih v postopku, je minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj odredil inšpekcijski nadzor nad delom Centra za socialno delo (CSD) Severna Primorska. Ravnanje policije v tem primeru pa bo preverilo ministrstvo za notranje zadeve (MNZ).

Po pojasnilu MNZ-ja bo njegov direktorat za policijo in druge varnostne naloge, ki je pristojen za usmerjanje in nadzor nad izvajanjem nalog in pooblastil policije, od policije zahteval pisno pojasnilo o poteku postopka in ga proučil z vidika zakonitosti in strokovnosti. "V primeru ugotovljenih nepravilnosti bomo sprejeli ustrezne ukrepe," so napovedali.

Ob tem so dodali, da minister za notranje zadeve Aleš Hojs globoko obžaluje tragični dogodek in staršem ob tej nenadni in boleči izgubi izreka iskreno sožalje. "Verjame, da policija v takih primerih ravna še posebej tankočutno in obzirno, saj se zaveda pomembnosti visoko profesionalne, a hkrati tudi sočutne in spoštljive komunikacije v celotnem postopku," so navedli.

Starša sta v javnem pismu po utopitvi sina v reki pri Solkanu prejšnji teden med drugim pojasnila, da ob nesreči nista bila prisotna, pristojni pa da so ju o nesreči obvestili šele pet ur po dogodku. Tudi potem ko sta za nesrečo izvedela, nista mogla stopiti v stik z drugima otrokoma in starimi starši, ker da jima delavke centra za socialno delo niso omogočile pogovora z njimi. Ob prizadevanjih staršev, da bi videla ponesrečenega otroka, se je zapletlo še na inštitutu za sodno medicino in na Žalah. Od sina sta se tako lahko poslovila, kot sta navedla, šele po nekaj ostrih besedah in šele dan po dogodku.

Zaradi tragičnega dogodka, ki ni bil edini v zadnjih letih, so pristojni napovedali ukrepe za večjo varnost kopalcev. Tako so že za letošnjo sezono napovedali postavitev stebričkov z barvno lestvico, s katerimi bodo označili vodostaj, ko elektrarna odpira zapornico. Prihodnje leto bodo po napovedih novogoriškega župana Klemna Miklaviča postavili brv in omejili športne dejavnosti, razmišljajo pa tudi o vzpostavitvi zvočnega signala.

Kritike primorskih arhitektov

V Društvu primorskih arhitektov pa so do napovedanih rešitev kritični, saj da te "ne odpravljajo ekstremnih dnevnih nihanj vode, ki so temeljni vzrok teh utopitev in so posledica delovanja državne hidroelektrarne Solkan ter imajo svoje vzroke v ekonomski računici poslovanja".

Po njihovem prepričanju je treba upoštevati vpliv takšnega delovanja elektrarne na prostor reke in ljudi v njem ter ga ustrezno prilagoditi. Ob tem so pojasnili, da se je območje današnjega centra Kajak v Solkanu kot prostor za kopanje uporabljalo davno, preden je bila leta 1984 zgrajena hidroelektrarna Solkan. Zato je po njihovem mnenju treba upoštevati, da je elektroenergetska izraba Soče samo ena od njenih rab.

Napovedane rešitve pa, kot so navedli, izhajajo iz predpostavke, "da je energetska izraba Soče nadrejena vsem drugim rabam reke in prostora ob njej, kajti niti eden od napovedanih ukrepov se ne dotika obratovanja same elektrarne v Solkanu".

"Soča pri Solkanu naj bo prostor za brezskrbno in varno preživljanje prostega časa ter prostor za izvajanje raznolikih športno-rekreativnih dejavnosti, tako v urejenem kot tudi v povsem naravnem okolju. Nikakor pa to ne sme postati prostor z omejenim gibanjem in zmeraj pretečo nevarnostjo nenadnega povečanja rečnega toka, kjer bomo ljudje v nenehnem strahu za lastno varnost in varnost naših najdražjih.

Hidroelektrarna Solkan mora svoje delovanje prilagoditi prostoru in ljudem," so poudarili.