Kot so zapisali na Slovenski filantropiji, se je Slovenija s podporo marakeške deklaracije umestila med države, "ki se zavedajo pomena spoštovanja človekovih pravic, ki pripadajo vsem ljudem, tudi migrantom". Opozorili so, da je priprava nove migracijske strategije nujna, saj je od priprave Strategije ekonomskih migracij za obdobje 2010–2020 minilo že skoraj desetletje, od sprejema zadnje Resolucije o migracijski politiki iz leta 2002 pa že skoraj dve desetletji.
"Strategija naj upošteva pozitivne vidike migracij, zlasti tiste, ki so povezani s potrebami trga dela, zmanjševanja aktivnega prebivalstva in staranja ter vzdržnosti pokojninskega sistema. Upošteva naj položaj ranljivih skupin, kot so družine, otroci, zlasti otroci brez spremstva, ter žrtve trgovine z ljudmi," so povedali. Ob tem so opomnili, da so novembra nevladne organizacije, ki se ukvarjajo s področjem migracij, vladi RS poslale javno pismo, v katerem so pozvale, naj snovalci v novo migracijsko strategijo vključijo predstavnike nevladnih organizacij in predstavnike znanstvenoraziskovalne dejavnosti na tem področju.
Najpogostejša vprašanja o sprejemnih centrih
Ob svetovnem dnevu migrantov so v ljubljanskem azilnem domu pripravili posebno slovesnosti. Na njej so prosilci za mednarodno zaščito, ki bivajo v azilnem domu, predstavili svoje življenjske zgodbe, migrantske izkušnje in načrte za njihovo sicer negotovo prihodnost, saj večina že več mesecev čaka na priznanje statusa.
Direktorica urada za oskrbo in integracijo prebežnikov Mojca Špec Potočar je ob svetovnem dnevu poudarila, da se na urad najpogosteje naslavlja vprašanje o tem, ali nastajajo sprejemno-registracijski centri. Ob tem je pojasnila, da je to zadeva varnostne ocene policije, ki lahko poda oceno po povečanju kapacitet na obmejnem območju.
Trenutno odprti dve javni naročili
Direktorica urada je komentirala tudi nekatere javne polemike o javnih naročilih in razpisih, ki jih za primer povečanega števila prebežnikov objavljajo v uradu. Kot je poudarila, gre za okvirne sporazume, ki jih bodo aktivirali le, če se bo pojavila potreba po tem. Njihova vrednost pa je opredeljena glede na najdražji mogoči scenarij.
Trenutno sta sicer odprti dve javni naročili. Prvo predvideva dobavo in montažo panelne ograje in vrat za sprejemno-registracijske centre. Naročilo je razdeljeno na tri sklope glede na potencialne lokacije centrov. Ponudniki morajo ponudbe oddati do 10. ure 25. januarja prihodnje leto, še isti dan bo tudi odpiranje ponudb.
Drugo naročilo pa se nanaša na izvajanje oskrbe z ekološko prehrano prosilcev za mednarodno zaščito, nastanjenih v azilnem domu v Ljubljani ter na njegovi izpostavi na Kotnikovi ulici. Ocenjena vrednost javnega naročila je 1,95 milijona evrov za azilni dom in nekaj manj kot 840.000 evrov za izpostavo. Rok za oddajo ponudb je 7. januar, ko bo tudi odpiranje ponudb.
V Sloveniji 547 ljudi z mednarodno zaščito in 255 prosilcev
Vlogo za mednarodno zaščito so sicer letos oddali 2.803 tujci. V Sloveniji trenutno prebiva 255 prosilcev za mednarodno zaščito in 547 oseb, ki so ta status že pridobile. Od leta 1991 je sicer Slovenija status mednarodne zaščite dodelila 808 tujcem.
Slovenija za migrante sicer ni ciljna država. V uradu namreč opažajo, da se je število prosilcev za mednarodno zaščito, ki odidejo iz Slovenije, v primerjavi z lanskim letom povečalo kar za desetino. Več kot 90 odstotkov je namreč tistih, ki želijo odpotovati iz države. To je seveda njihova prostovoljna odločitev in v uradu temu ne morejo nasprotovati, je povedala Špec Potočarjeva.
Mednarodni dan migrantov je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila leta 2000 zaradi naraščajočega števila prebežnikov, 18. december pa je bil za ta dan izbran v spomin na sprejetje mednarodne konvencije o zaščiti pravic delovnih migrantov in članov njihovih družin leta 1990.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje