S predlogom novele zakona o dohodnini je vlada predlagala ustavitev postopnega zviševanja splošne olajšave do leta 2025 ter odpravo nekaterih razbremenitev, potrjenih spomladi v času prejšnjega sklica parlamenta. Poslanci so med obravnavo predloga novele zapisali tudi nekaj opozicijskih predlogov. V potrditev v DZ je vlada novelo poslala po nujnem postopku, nato pa so poslanci SDS prejšnji četrtek tik pred glasovanjem vložili pobudo za razpis posvetovalnega referenduma.

Pobudniki referenduma so nasprotovali predvsem ustavitvi zviševanja splošne olajšave in vladi očitajo, da ljudem niža neto plače. O pobudi za razpis referenduma so poslanci razpravljali danes in s 46 glasovi proti sklenili, da referenduma ne bo. S tem se je sprostila pot za glasovanje o potrditvi zakona. To bodo poslanci opravili na izredni seji v ponedeljek.

Novelo zakona vlada poudarja kot enega od ključnih instrumentov za zagotavljanje javnofinančne vzdržnosti v teh negotovih časih. Biti pa mora sprejeta do konca leta, če naj bo uveljavljena s 1. januarjem 2023.

Med poglavitnimi predlaganimi rešitvami so poleg sprememb glede splošne olajšave še zvišanje skupnega dohodka, od katerega se poleg splošne olajšave prizna tudi dodatna splošna olajšava, dvig stopnje davka v najvišjem dohodninskem razredu nazaj na 50 odstotkov ter nova olajšava za mlade do dopolnjenega 29. leta. Stopnja obdavčitve oddajanja premoženja v najem se vrača na 25 odstotkov.

Lep Šimenko: Aktualna vlada je izbrala popolnoma napačno pot

Že v razpravi se je pokazalo, da podpore referendumu ne bo. V NSi-ju mu sicer niso nasprotovali, a so se glasovanja vzdržali.

V SDS-u vladi Roberta Goloba očitajo, da je izbrala ravno nasprotno pot kot prejšnja vlada Janeza Janše, ki je predlagala koristne spremembe za vse državljane. S tem ko se bo zaposlenim, normiranim samostojnim podjetnikom in kmetom vzelo že uzakonjenje pravice, bodo ti v letu 2023 prikrajšani za 100 milijonov evrov, v letih 2024 in 2025 pa za 350 milijonov evrov, so prepričani.

Medtem ko bi se morala splošna olajšava pri dohodnini prihodnje leto v skladu z veljavnim zakonom zvišati na 5500 evrov in nato do leta 2025 postopno do 7500 evrov, se bo po predlogu vladne novele zakona zvišala le še 1. januarja 2023, in sicer le na 5000 evrov. Pri tem znesku bo ostala tudi v prihodnje, je dejala Suzana Lep Šimenko in dodala, da se zdi to predlagateljem razpisa referenduma glede na trenutne razmere in vsesplošno blaginjo skrajno nesprejemljivo.

Nasprotujejo tudi spremembam sistema normirancev, nerazumno se jim zdi povečanje obremenitev kmetov, opozarjajo na zvišanje obdavčitve dohodka iz oddajanja premoženja v najem. "To bo strošek zagotovo preneslo na najemojemalce," je dejala poslanska SDS-a.

Koalicija: Zavlačevalni manevri poslancev SDS-a

Medtem državni sekretar na finančnem ministrstvu Tilen Božič opozarja, da je treba upoštevati razmere, v katerih smo, in razmere, ki še prihajajo. Tako so predlagane spremembe pri dohodnini le del širšega svežnja ciljno usmerjenih ukrepov na področju obvladovanja draginje v teh negotovih časih, je povedal in naštel vrsto ukrepov, ki jih je z namenom blažitve posledic energetske krize za prebivalce in gospodarstvo doslej sprejela vlada.

Da bodo glasovali proti razpisu referenduma, so napovedali v vseh treh poslanskih skupinah koalicije. "Predlog za posvetovalni referendum je še en manever sedanje opozicijske stranke," je dejala Andreja Živic (Svoboda). "Namen predlagatelja je le eden - nagajati," je dodal Milan Jakopovič (Levica). Veljavni zakon je bil po njegovih besedah napisan za tiste z višjimi prihodki, lastnike kapitala ter najemodajalce z več nepremičninami. Tem je namenil obsežne davčne odpustke, je dejal in dodal, da pa tistim z najnižjimi prihodki ni prinesel nič ali zelo malo. Podobnega mnenja je Soniboj Knežak (SD), ki meni, da v SDS-u zahtevajo posvetovalni referendum, ker zakonodajni referendum na temo davčnih obveznosti ni mogoč.

V NSi-ju so z dopolnili zadovoljni

Poslanci NSi-ja so povedali, da se bodo glasovanja vzdržali. S sprejetjem nekaterih opozicijskih dopolnil na seji matičnega odbora za finance se je zakonsko besedilo približalo stališčem NSi-ja, je dejal poslanec te stranke Jernej Vrtovec. "Z dopolnili na odboru za finance smo dosegli veliko in smo zadovoljni," je dejal. Ne strinjajo pa se z dodatno obdavčitvijo plač in višjo obdavčitvijo najemnin, zato razpisu referenduma niso nasprotovali.

Za razpis referenduma so tako glasovali le poslanci SDS-a. "Vlada je glede davčne politike izbrala napačno pot," je dejal Rado Gladek (SDS) in spomnil, da različne mednarodne institucije Slovenijo že leta opozarjajo na čezmerno obdavčenje plač.

Že leta 2024 je po Božičevih besedah pričakovati uveljavitev spet novih sprememb, ko bo sistem olajšav nadomestil sistem odbitkov.