"Slovenska vojska je znana po svojih prisotnostih na misijah. Latvija je bila leta 2017 prva misija znotraj EU-ja, danes po petih letih pa vidimo, da je bila to zelo dolgoročna in vizionarska rešitev," je dejal Šarec ob srečanju s pripadniki Slovenske vojske. Pri tem je poudaril, da slovenske sile opravljajo izjemno pomembno delo, v prihodnosti pa bo treba razmisliti tudi o pričakovanjih naših partnerjev znotraj zveze Nato in dejanskih potrebah, ter o spremembi števila slovenskih vojakov v Latviji, je še dodal.

Slovenska vojska v Latviji od leta 2017

Slovenska vojska v Natovi misiji Okrepljena prednja prisotnost sodeluje od leta 2017. Trenutno je v oporišču Adaži blizu Rige 11. slovenski kontingent z 49 pripadniki Slovenske vojske, kontingentu poveljuje nadporočnik Marko Gačnik. Bojno skupino vodi Kanada, v njej pa sodelujejo vojaki iz Albanije, Češke, Italije, Črne gore, Poljske, Slovaške, Španije, Slovenije in civilni strokovnjak z Islandije. Skupno je v oporišču Adaži približno 5000 vojakov.

Slovenskega ministra za obrambo z delegacijo so v oporišču sprejeli z vojaškimi častmi, sledil pa je prižig svečke ob spomeniku v znak spomina na vse padle v vojnah. Marjan Šarec se je že srečal z Jānisom Garisonsom, državnim sekretarjem latvijskega obrambnega ministra, popoldne pa bosta predstavitev misije Okrepljena prednja prisotnost in predstavitev Nacionalnega podpornega elementa Slovenske vojske. 49 slovenskih vojakov bo ministru prikazalo delovanje kontingenta skupaj s pripadniki vojsk Črne gore in Severne Makedonije. Obrambni minister bo pod večer slovenske vojake tudi nagovoril.

Misija Okrepljena prednja prisotnost je bila začrtana na vrhu Nata v Varšavi leta 2016, in sicer kot odziv na rusko zasedbo Krima leta 2014. Večnacionalne bataljonske bojne skupine so sprva delovale v štirih državah, ob Latviji še v Litvi, Estoniji in na Poljskem. Po ruskem napadu na Ukrajino februarja letos so se članice Severnoatlantskega zavezništva odločile, da število bojnih skupin povečajo in jih pod imenom Okrepljena prednja pozornost dodajo še v štiri države: v Bolgarijo, Romunijo, na Madžarsko in Slovaško.

Šarec jutri še na Slovaško

Na Slovaško minister za obrambo odhaja jutri. Tam je namreč Slovenska vojska prisotna s 1. kontingentom, ki se je v bazo Lešt' odpravil na začetku junija. Na misiji sodeluje 101 slovenski vojak, kar pomeni, da je na Slovaškem zdaj največje število slovenskih vojakov v tujini (kar je dolga leta veljalo za misijo Kfor na Kosovu). Vojaki delujejo pod poveljstvom Češke, del bojne skupine pa so še pripadniki Nemčije, Nizozemske, Poljske in ZDA. Trenutno je v oporišču Lešt' približno 640 vojakov.

Krepitev vzhodnega krila zavezništva

Namen krepitve vzhodnega krila Nata z novimi večnacionalnimi bojnimi skupinami je jasen, vseskozi poudarja prvi mož Nata Jens Stoltenberg: krepitev odvračalne in obrambne drže Nata zaradi ruske invazije v Ukrajini. Zveza Nato je število držav, kjer so bataljonske bojne skupine, povečala s štiri na osem. Zavezništvo je ali bo v kratkem prisotno v vseh državah, ki mejijo bodisi na Rusijo bodisi Belorusijo, pa tudi na Ukrajino in Moldavijo. S tem je zveza zaščitila tudi, po mnenju nekaterih vojaških analitikov, najnevarnejši kraj v Evropi, pogosto imenovan ahilova peta zveze Nato. Gre za vrzel Suwalki, mejno območje med Poljsko in Litvo oziroma med celinskimi članicami zveze Nato in baltskimi državami. To območje namreč predstavlja najkrajšo pot, ki Rusijo, prek zaveznice Belorusije, povezuje z eksklavo Kaliningrad.