"V sindikatu trdimo že od začetka, da je takšna uredba diskriminatorna. Vedeli smo, kot se dogaja tudi za večino ostalih zadev, da bo sodišče temu slej ko prej pritrdilo," se je na sodbo vrhovnega sodišča odzval predsednik Sindikata delavcev migrantov Slovenije Mario Fekonja.

Tedenski in mesečni delavci migranti so bili doslej po njegovih besedah najbolj neugodno davčno obravnavani, saj so imeli največ dejanskih stroškov, pozvanih z razdaljo od doma, ločenostjo od družine, najetimi stanovanji zaradi dela, ob tem pa najmanj davčno priznanih stroškov v Sloveniji.

"Seveda bomo v sindikatu poiskali pravno možnost in se potrudili, da bodo čezmejni delavci prejeli neupravičeno zaračunano dohodnino na podlagi neupoštevanja stroškov, vendar verjamemo, da zadev ne bo enostavno speljati," je poudaril Fekonja.

V takih primerih se Finančna uprava RS-ja po njegovih besedah "izgovarja na to, da odločitve sodišča ne morejo veljati retroaktivno, torej za nazaj". Kot je spomnil, je bilo podobno z zadevo samoprijaviteljev v letu 2015.

"Pa vendar sem osebno mnenja, da v takih primerih retroaktivnost ne sme biti vprašanje, saj je šlo za kršitev materialnega predpisa in se pri tem zakon ni spreminjal. Podobno, kot da bi vam hišo oropali v januarju, sodišče pa bi roparja obtožilo v decembru, vi pa do odškodnine ne bi bili upravičeni, ker se je kršitev zgodila 11 mesecev pred odločitvijo sodišča," je ponazoril svoje videnje.

Čezmejnim delavcem bodo v sindikatu predlagali uveljavljanje izrednega pravnega sredstva po nadzorstveni pravici.

Vrhovno sodišče je odločilo, da so delavci, zaposleni pri delodajalcih v tujini, kot slovenski davčni zavezanci upravičeni do zmanjšanja davčne osnove od dohodkov iz delovnega razmerja za stroške prevoza na delo v tujino in nazaj brez dodatnih omejitev te zakonske pravice.

Vsaki dodatni pogoji za upoštevanje teh stroškov, ki jih navaja uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, niso skladni z ustavo, so presodili vrhovni sodniki.

Uredba sicer kot pogoj za to upoštevanje omenjenih zakonskih določil opredeljuje minimalno število voženj od prebivališča do delovnega mesta v tujini in nazaj na vsaj štirikrat tedensko.