Minister za javno upravo in glavni vladni pogajalec Boris Koprivnikar je sindikatom predstavil pogajalska izhodišča, finančni minister Dušan Mramor pa ekonomsko sliko in cilje za stabilno vodenje države. Koprivnikar je po dveh urah pogovorov dejal, da je pričakoval negativne odzive sindikatov. So se pa dogovorili, da bodo sindikati pripravili protipredlog, vlada pa bo priskrbela vsa dodatna pojasnila. Za ukrepe, ki jih sindikati ne sprejemajo, vlada pričakuje "dodatne ukrepe z druge strani", je dodal minister.

"Ukrepi kot naravna katastrofa, ki jo je treba preživeti"
"Občutek ni dober, ker se zdi, kot da so ti ukrepi naravna katastrofa, ki si je ne moreš izbrati in jo je treba preprosto preživeti. To se mi ni zdel najboljši način za to, da bi se konstruktivno lotili pogajanj," je bil jasen vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj.

Vlado so tako opozorili, da ne morejo iti nižje od zadnjega predloga, ki jim ga je ponudila še prejšnja vlada in ki v plače dodatno ne posega. Vsi trenutno predlagani ukrepi pa zanje niso sprejemljivi. V odgovoru, ki ga bodo pripravili do prihodnjega tedna, bo verjetno ostala tudi zahteva po sprostitvi napredovanj, je dodal Štrukelj. Vladna stran sicer ni pojasnjevala posameznih podrobnosti predloga, je dejal Štrukelj. Tako še vedno ni jasno, za kolikšen odstotek bi vlada po novem želela dodatno zmanjševati število javnih uslužbencev na letni ravni (trenutno je v veljavi en odstotek).

Ob tem je Štrukelj izpostavil, da je vlada med ukrepe za prihodnje leto zapisala tudi številne elemente, ki jih v njenem pogajalskem izhodišču ni, denimo odprava dodatnega pokojninskega zavarovanja za policiste ter dvig normativov v vzgoji in izobraževanju. Tako sindikati ne vedo, kaj bo s temi ukrepi, in pričakujejo Koprivnikarjeva pojasnila prihodnji teden.

Zakaj smo bolj pravoverni, kot zahteva EU?
Da je sestanek pokazal na še nekatera odprta vprašanja in dileme, je dejal tudi vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Drago Ščernjavič, ki z vladnimi odgovori prav tako ni najbolj zadovoljen. Kot je povedal, jih zanima, zakaj "smo bolj pravoverni, kot od nas zahteva tujina", in je predvideni primanjkljaj za leto 2015 pri 2,8 odstotka BDP-ja, če Evropska komisija zahteva tri odstotke.

Nadaljevanje pogajanj z vlado je predvideno za sredo popoldne, sindikati pa se bodo predtem sešli še posebej. Štrukelj pričakuje oblikovanje skupnega odgovora oziroma protipredloga na vladna izhodišča.

Nič napredovanj, delovne uspešnosti, dodatkov, nižji regres
Koprivnikar je pred začetkom prvega kroga pogajanj pojasnil, da vladna izhodišča govorijo o triodstotnem znižanju mase plač. "Kako ga bomo dosegli in s kakšnimi ukrepi, ali z zmanjševanjem dodatnih stroškov, morda celo odpuščanjem, morda premestitvami, to je vse stvar pogajanj, zato ta trenutek ne morem govoriti o številkah," je dodal.

V letu 2015 tako še ne bi bilo napredovanj, redne delovne uspešnosti, regres bi bil izplačan v znižani višini, v dodatno pokojninsko zavarovanje bi se vplačevale znižane premije. V veljavi bi ostala spremenjena plačna lestvica z znižanimi vrednostmi plačnih razredov. Poleg tega vlada predlaga ukinitev dodatka za stalnost in dodatka za specializacijo, magisterij ter doktorat. Znižati želi dodatek za delovno dobo, delo v nedeljo in ob praznikih.

Kuštrin: Zdravniki ne morejo biti obravnavani enako kot tisti, ki jih je preveč, ki delajo premalo ali preslabo
"Popuščanja tu ne more biti," je pred pogajanji poudaril predsednik zdravniškega sindikata Fides Konrad Kuštrin. Opozoril je, da se pri plačah odpovedujejo že od leta 2008, rezultatov pa ni. "Država je v vse večji krizi, denar odteka, vemo, kaj se je dogajalo z bankami, s Tešem," je nanizal. Pri tem je poudaril, da se javni sektor ne more uniformno obravnavati. Zdravnikov je v Sloveniji ta hip glede na povprečje v EU-ju premalo in ne morejo na "ta način deliti usode s tistimi, ki jih je morda preveč, ali pa delajo premalo ali preslabo", je dejal Kuštrin.

SV nima več česa dati
Tudi policisti in vojaki menijo, da so trenutno predlagani varčevalni ukrepi vlade udar zlasti za uniformirane poklice. "V Slovenski vojski nimamo več česa dati, plače so že tako majhne v primerjavi s preostalim javnim sektorjem. Sporočilo vladni ekipi bo, da smo javni uslužbenci dovolj prispevali k stabilizaciji javnih financ," je pred pogajanji dejal sekretar Sindikata ministrstva za obrambo Marjan Lah.

Kako nagraditi boljše delavce?
"Vsakdo govori samo o tistem ukrepu, ki se njega najbolj tiče, in ne vidi drugih ukrepov, ki se tičejo drugih ali vseh," pa je povedal Koprivnikar in poudaril, da ukrepi ne ciljajo na nobeno posamezno poklicno skupino. Vladna stran si zlasti želi, da bi v plačnih pogajanjih sprejeli ukrepe, ki bodo lahko bolj nagrajevali boljše delavce. Po mnenju Koprivnikarja se za zdaj še vedno vrtimo v krogu splošnih dodatkov in uravnilovke, ko bodo pa v pogajanjih pred ukrepi fleksibilnega nagrajevanja, pa bo bistveno bolj optimističen. Ti ukrepi namreč "dejansko vodijo v razvoj in boljšo kakovost javnega sektorja", je dodal.

Sprememb normativov ne bo, so pa ogrožene glasbene šole
V Svizu so se že dopoldne sešli s pristojno ministrico Stanko Setnikar Cankar. Ta jim je zagotovila, da sprememb standardov in normativov, ki jih predvidevajo v sredo sprejeti ukrepi za odhodkovno stran proračuna za leto 2015, ne bo. Glavnega tajnika Sviza Branimirja Štruklja to "pomirja". "Se pa mora s tem strinjati tudi celotna vlada. Verjamem, da so te stvari usklajene vnaprej," je dodal.

Ukrepi predvidevajo tudi znižanje državnega sofinanciranja glasbenih šol in izenačitev višine odpravnine za učitelje z drugimi javnimi uslužbenci, ki pa so za Sviz nesprejemljivi. Štrukelj še meni, da gre pri predlaganih ukrepih "za vzorec, ki smo ga videli že iz časa vlade Janeza Janše, ko so se ukrepi, ki so bili namenjeni javnemu sektorju, dodatno zaostrili prav pri izobraževanju".

Časa za dogovor ni veliko
Pogajalci imajo časa za dogovor do konca leta. Koprivnikar poudarja, da je dogovor nujen, saj ne morejo bežati od danih finančnih zavez. Trenutni vladni predlog sicer vključuje podaljšanje zdaj veljavnih ukrepov in nekatere dodatne, predvsem znižanje različnih dodatkov. Poleg tega predvideva dodatno zmanjševanje števila javnih uslužbencev na letni ravni (trenutno je v veljavi en odstotek), a konkreten odstotek pri tem ukrepu ni naveden.