Vizjaku, ministru za delo, družino in socialne zadeve, se zato nadaljevanje pogajanj s sindikati ne zdi smiselno, o vsebini varčevalnih ukrepov pa se bo v nedeljo uskladila koalicija.
Vlada si iskreno želi dogovora s socialnimi partnerji, zato je vseskozi pripravljala približevalne predloge, tudi današnjega, ki je bil po Vizjakovih besedah ključen. Spomnil je, da je vladna stran sindikalni predlagala, naj popusti pri plačah na račun umika določb o normativih in standardih v šolstvu iz zakona za uravnoteženje javnih financ.
"Sindikati so tudi to vehementno zavrnili, kar pomeni, da so se dejansko vseskozi pogajali s figo v žepu," ocenjuje Vizjak. Sindikati tako po njegovih besedah niso bili pripravljeni popustiti, pogajali pa so se bolj ali manj zaradi pogajanj samih, ne pa zato, da bi na koncu res prišli do nekaterih javnofinančnih učinkov.
Sindikalni in vladni predlog v razmerju 1:20
Poudaril je, da je bil zadnji sindikalni predlog v primerjavi s prvotnim vladnim v razmerju 1:20. Če bi torej vlada nanj pristala, to pravzaprav ne bi bistveno prispevalo k uravnoteženju javnih financ. To pa za vlado ni sprejemljivo, je dodal.
V soboto bi se "le gledali"
Glede predvidevanja sindikatov, da bi se v soboto lahko še srečali z vladnimi predstavniki, pa Vizjak pravi, da v tem ne vidi smisla. Vlada bi se sicer pogajala o vsakem konstruktivnem predlogu, da bi se na pogajanjih "le gledali", pa je po njegovih besedah neproduktivno in neučinkovito. Stavkovni sindikati namreč predvidevajo, tako Štrukelj, da bi se v soboto lahko še srečali z vladnimi predstavniki, če bo na vladni strani interes za nadaljnja pogajanja.
Kakšna bo nadaljnja usoda varčevalnih ukrepov, minister za delo ne želi napovedovati, saj se bo o tem, pri katerih predlogih bodo vztrajali, v nedeljo na sestanku pri premieru Janezu Janši dogovorila koalicija.
Sindikati zavrnili zadnji predlog
Vodja koordinacije stavkovnega odbora javnega sektorja Branimir Štrukelj je sicer že takoj po današnjih pogajanjih z vladno pogajalsko skupino pojasnil, da sindikati zavračajo vladni predlog, da ukrepe glede standardov in normativov izločijo iz zakona o uravnoteženju javnih financ, če bi tako dosegli dogovor.
Je pa vlada v približevalnem predlogu sindikatom obenem predlagala, da se usklajevanja o standardih in normativih med predstavniki reprezentativnih sindikatov in pristojnega ministrstva nadaljujejo s ciljem, da se končajo v treh tednih.
"Šlo je za navidezno potezo"
Na vladni strani so se pojavile nekatere spremembe, tudi glede normativov, vendar v odgovoru kaže, da je šlo bolj za navidezno potezo, je po današnjem sestanku koordinacije stavkovnih odborov povedal Štrukelj.
Koordinacija predlog zavrnila soglasno
Stavkovni odbor je tako preučil odgovor vlade, ki so ga prejeli popoldne in predlog zavrnil soglasno, saj je bil zanje po Štrukljevih besedah razočaranje. Vladi v odgovoru sindikati pojasnjujejo, da se sicer z umikom standardov in normativov strinjajo, vendar jih je treba dogovoriti s socialnimi partnerji oz. se ne strinjajo s tritedenskim rokom, ki je po besedah Štruklja enostranski. Ob tem vztrajajo, da bi bilo to treba izpeljati z aneksi h kolektivnim pogodbam.
Sindikati opozarjajo tudi, da se vlada ni opredelila do zahtev na področju visokega šolstva in raziskovalne dejavnosti, ki so bile opredeljene v sklopu podskupine, ki jo je vodil minister za šolstvo Žiga Turk. Prav tako opozarjajo, da se vlada ni opredelila do zahteve po plačilu stavke, je pojasnil Štrukelj.
Štrukelj: Vlada naj sprejme predlog sindikatov
Vlado Štrukelj poziva, naj sprejme zadnji predlog sindikatov, sicer se bo prihodnji teden verjetno sešla koordinacija stavkovnih odborov in nekateri sindikati bodo oblikovali stavkovne odbore. Potem bodo ali lahko stopnjevali stavko ali pa jo obrnili v zbiranje podpisov za referendum o zakonu o uravnoteženje javnih financ, je še pojasnil Štrukelj.
Vlada je predlagala devetodstotno znižanje plač v javnem sektorju, s 1. junijem znižanje premij dodatnega pokojninskega zavarovanja za 50 odstotkov in izločitev predlogov o standardih in normativih iz zakona o uravnoteženju javnih financ.
Drugačna časovnica, če bi sindikati sprejeli
"Če so standardi in normativi v šolstvu edina prepreka za dosego dogovora med vlado in sindikati, potem smo jih pripravljeni umakniti iz zakona o uravnoteženju javnih financ. Za pogajanja o normativih in standardih bi potem veljala drugačna časovnica, bi pa rezultati morali biti vidni že v šolskem letu 2012-2013," je v premoru med pogajanji med vlado in sindikati dejal minister za izobraževanje Žiga Turk. V umik normativov bi vlada privolila le, če bodo sindikati privolili v 10-odstotno znižanje plač, vendar so sindikati vladni predlog zavrnili, zato bo vlada popoldne v pisni obliki pripravila nov, še zadnji približevalni predlog.
Vukadinovič: Računamo, da je dogovor še mogoč
Štrukelj je pred začetkom pogajanj dejal, da je na četrtkovih pogovorih Turku ostalo več vprašanj odprtih kot zaprtih, so bili pa po njegovih besedah prvič v mesecu in pol nekateri premiki, ki pa kljub vsemu ne omogočajo, da bi bil sklenjen dogovor, saj so, kot pravi, posegi na področju vrtcev, pa tudi osnovnih in srednjih šol še vedno zelo resni in bi lahko zaradi dvigovanja učne obveznosti sledila odpuščanja.
Poudaril je, da bi bilo v tem trenutku najbolje, da poslanci zakona o uravnoteženju javnih financ zaradi neusklajenosti s socialnimi partnerji ne podprejo in da potem pride do dogovora o uravnoteženih rešitvah na odhodkovni in prihodkovni strani, vendar glede na izkušnje, ki jih ima s "50 leti življenja v tej državi", dvomi, da bo prevladal razum.
Predsednik sindikata zdravstva in socialnega varstva Zvonko Vukadinovič je dejal, da imajo že vse pripravljeno, da podprejo referendum, in da bodo skupaj s policisti začeli zbirati podpise. "Računamo, da je dogovor še mogoč, če vlada popusti delno tudi pri sredstvih. Žal mi je, da zlorablja medije, ko govori, da se pripravlja referendum samo zato, da bi za en mesec zamaknili izplačilo regresa. Ne gre za to, ampak za uveljavitev nove zakonodaje, s katero bi se regres znižal oz. bi ga izplačali praktično v polovičnem znesku, v kar pa ne moremo privoliti," je dodal.
Minister za gospodarstvo Radovan Žerjav pa je poudaril, da se vladna stran s sindikati zbližuje že od vsega začetka, "zagotovo pa ima vlada neke meje, prek katerih ne more iti, saj bi sicer rekli, da ne bomo nič spremenili, kar pa ni mogoče". "Nekatere stvari moramo spremeniti, da bomo prišli ven iz krize."
Izpostavil je, da je dogovor še vedno mogoč in da rožljanje z referendumom ne pelje nikamor. "Referenduma se moramo bati vsi, ne le vlada, vsi v tej državi, ker po tem referendumu katera koli vlada ne bo smela uporabiti ukrepov, ki so v tem zakonu zapisani. Drugih pa ni, razen dvig DDV-ja, to pa je po moji oceni pogubno za gospodarstvo in za tiste najšibkejše," je zatrdil.
Neuspešna pogajanja o plačah in normativih
Na četrtkovih pogajanjih o plačah je vlada sprva pred sindikate postavila predlog, s katerim naj bi prihranila skoraj 200 milijonov evrov v letu 2012, nato pa še nekaj približevalnih predlogov v okviru omenjenega prihranka, ki pa jih sindikati niso sprejeli.
Vlada je zavrnila zadnji predlog skupine sindikatov, ki bi privolili v osemodstotno znižanje plač s pojasnilom, da v manj kot 10 odstotkov nižje plače ne more privoliti. S tem so se pogajanja o tem končala, saj pogajalci, kot je v četrtek pojasnil vodja pogajalske skupine sindikatov Branimir Štrukelj, "od tu naprej nimajo več mandata" za pogajanja.
Kaj so decembra obljubili poslanci?
Sindikalna stran bo zato poslance pozvala, da ne podprejo zakona o uravnoteženju javnih financ, ki vsebuje napovedane spremembe. Izpostavljajo decembrski dogovor z vsemi poslanskimi skupinami z izjemo SDS-a, da poslanci ne bodo podprli sprememb, ki niso usklajene s socialnimi partnerji. Sindikati so še napovedali možnost referenduma o zakonu, saj ta posega v njihove ustavne pravice in pravice iz kolektivnih pogodb.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje