Šele z dodatnim dogovorom s pristojnimi službami bodo namreč po njegovem prepričanju lahko uredili vsa še nerešena vprašanja glede pokopa žrtev. "V odnosu do žrtev medvojnih in povojnih pobojev je treba uresničiti temeljne človekove pravice, ki so jih poznali že v antični dobi in so v vseh časih znamenje resnične kulture in civilizacije," je na spominski slovesnosti na Teharjah opozoril celjski škof Stanislav Lipovšek.

Darujoča in odpuščajoča ljubezen je po njegovih besedah edina pot, ki vodi do tako zaželene narodne sprave med živimi in rajnimi, med preživelimi, ki so bili v povojnem času na nasprotnih straneh, in so zdaj poklicani k spravi in medsebojnemu odpuščanju. "Za trajen in resničen mir in prihodnost našega naroda je nujno potrebna sprava s preteklostjo, saj ne moremo graditi varne in srečne sedanjosti in prihodnosti, ne da bi poskrbeli za resnično spravo s preteklostjo. Sprava je mogoča le tedaj, če smo pripravljeni odpuščati. Odpuščanje pa je mogoče le takrat, če smo pripravljeni priznati resnico, pa če je še tako boleča, težka in obremenjujoča. Samo resnica osvobaja," je še menil Lipovšek.

Zbrani so se po spominski maši udeležili spominskega pohoda po poti teharskih žrtev, ki se bo začel pred celjsko železniško postajo, od tam pa bodo krenili po cesti, kjer so vodili ujetnike do taborišča na Teharjah, ter se nato pridružili obletni slovesnosti z mašo. Med spominskim programom je zbrane nagovoril predsednik Nove slovenske zaveze Peter Sušnik.

Sušnik: Smo žrtve komunistične revolucije
Peter Sušnik je dejal, da smo vsi žrtve komunistične revolucije, ki je vsem vzela pravico do svobodnega razmišljanja, govora in pisanja, do enakopravnosti v družbi in pred državo. "V nas je vsadila strah pred jasno in iskreno besedo. Učila je naše otroke, naše sosede, naše sodržavljane, da smo obsojeni na življenje poražencev na napačni strani zgodovine," je dejal Sušnik.

"Čakamo, da slovenska zgodovina 20. stoletja postane odraz resnice, saj smo bili napadeni od zunaj, a so nas zaradi revolucije napadli tudi sonarodnjaki, ki so se postavili nad človeka, nad narod in nad Boga. Izzvali so odpor, ki so ga z ukradenim monopolom nad resnico obsodili in brez milosti pobijali, preganjali, ustrahovali in zatirali," je poudaril.

Nedokončan spomenik na Teharjah
Spominski park Teharje je po njegovih besedah nedokončan spomenik, ki mu je avtor predvidel tudi vlogo simboličnega pokopnega mesta. "Žal ta spominski park za zdaj ni opredeljen kot pokopališče. Žal ta spominski park ni urejen kot grobnica ali kostnica. Žal tu teh, skoraj 800, žrtev iz rudnika Huda Jama ne moremo pokopati, saj kaj takega pravno ni mogoče," je sklenil Sušnik.

Posmrtne ostanke iz Hude Jame bodo sicer v ponedeljek začeli prenašati v Spominski park Dobrava. Pietetne slovesnosti pred začetkom prenosa posmrtnih ostankov se bo udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor.

Maja 1945 na Teharjah Rupnikov bataljon
Spomnimo, da so na Teharjah med drugo svetovno vojno Nemci zgradili vojaško taborišče, ob koncu vojne pa so tja zaprli ujetnike, ki so sodelovali pri obrambi Celja. Po koncu vojne je bilo taborišče krajši čas opuščeno. Znova je taborišče začelo delovati konec maja 1945, ko so vanj namestili domobrance in nekatere civiliste, ki so se zatekli v zavezniška taborišča na avstrijskem Koroškem. Konec maja 1945 so komunistične oblasti v taborišče na Teharjah pripeljale Rupnikov bataljon, v prvih dneh junija 1945 pa še približno tri tisoč domobrancev.

Po neuradnih podakih je šlo skupaj za okoli pet tisoč ljudi, ki jih je povojna oblast brez sojenja usmrtila na Teharjah mesec ali dva po koncu druge svetovne vojne v Evropi. Približno še enkrat toliko pa so jih povojne oblasti zunajsodno usmrtile v Kočevskem rogu.