Nad potekom letošnjega, že 17. blejskega foruma je ministrica Tanja Fajon zelo zadovoljna. "Izjemno sem ponosna, ker je majhna Slovenija z močno diplomacijo dokazala, kako lahko uspešno gradi mostove in zaupanje," je poudarila na novinarski konferenci in pojasnila, da se je foruma udeležilo približno 2000 ljudi, na njem pa je sodelovalo približno 160 udeležencev.

Sorodna novica Blair na Bledu: Putin je podcenil ne le odločnost Ukrajincev, temveč tudi odločnost Evrope

Čeprav se nad Evropo in svet zaradi vojne v Ukrajini ter prihajajoče energetske in prehrambne krize zgrinjajo temni oblaki, pa so razprave na BSF-ju v iskanju rešitev na ta vprašanja pokazale tudi optimizem, je še povedala Tanja Fajon.

BSF je tako po besedah ministrice pokazal, "da je Slovenija pomembna akterka tudi v globalnem prostoru". V tem smislu je Slovenija forum uporabila tudi za promocijo kandidature za nestalno članico v Varnostnem svetu Združenih narodov (VS ZN); med drugim je dopoldne o tem razpravljala s sedmimi veleposlaniki iz afriških in azijskih držav na sedežu ZN-a v New Yorku, je povedala ministrica in napovedala še več podobnih srečanj.

Govorili so predvsem o temah, ki bi jih Slovenija v VS-ju ZN-a lahko promovirala, od politike mladih do politike glede vode, miru in varnosti, je povedala Fajon. Ocenila je, da so bili vsi gostje kandidaturi Slovenije naklonjeni. "Predvsem pa so prišli sem z namenom, da nam svetujejo in delijo svoje izkušnje. Afriška celina je v VS-ju ZN-a močno prisotna s svojimi temami," je pojasnila ministrica.

Ministrica: Kandidatura bo dobila zagon

Slovenska kandidatura bo zagon dobila po splošni razpravi Generalne skupščine ZN-a, ki se začenja sredi septembra. Temu bo potem sledila tudi uradna predstavitev kandidature, je še napovedala Fajon, ki je kot svojega posebnega odposlanca za promocijo kandidature imenovala veleposlanika Franca Buta, na ministrstvu pa vzpostavila posebno skupino.

Eden glavnih sloganov bo gradnja mostov in zaupanja, je pojasnila. Pomembna bo tudi zelena dimenzija. "Sicer pa je bila Slovenija znotraj ZN-a vedno razpoznavna kot zagovornica človekovih pravic, temeljnih svoboščin, demokracije. Na teh temeljih zdaj iščemo zavezništva med državami, s katerimi delimo te skupne vrednote. Tu so pomembne predvsem majhne države in tudi afriške države," je povedala.

Novo veleposlaništvo v Adis Abebi

Ob tem bo Slovenija v prihodnje okrepila tudi svojo prisotnost v Afriki. Fajon je napovedala odprtje novega veleposlaništva v Adis Abebi, morda pa bo imenovala tudi predstavnika v Afriško unijo s sedežem v prestolnici Etiopije.

"Možnosti za uspeh kandidature so dobre, ni pa samoumevno, da bomo imeli zadostno podporo. Za to bomo morali trdo delati," je še dejala. Do zdaj je Slovenija že prejela pisno podporo približno 80 držav, še nekaj jih je dalo tudi ustno podporo, potrebnih pa je najmanj 129 glasov.

"Glasovanje je tajno in nikoli ni jasno vse do zadnjega, kako se bo izšlo. Poleg tega se lahko na koncu pojavi še kakšna kandidatura," je opozorila ministrica. Za zdaj nasproti Sloveniji za sedež iz vzhodnoevropske skupine stoji le Belorusija.

Sorodna novica Zelenski na BSF-ju: Ruski teror je nekaj, kar preži na vse nas, tudi na vse državljane EU-ja

Kaj bo s turističnimi vizumi za Ruse

BSF je bil sicer "velik brainstorming" ne le za Slovenijo, ampak tudi za Evropo, je še poudarila ministrica. Napovedala je nadaljevanje razprav na neformalnem zasedanju zunanjih ministrov članic EU-ja, ki se začenja v Pragi. Na mizi bo predvsem vprašanje prenehanja izdajanja turističnih vizumov ruskim državljanom, k čemur je EU tudi na BSF-ju pozval ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.

Sorodna novica Mnenja članic glede prepovedi vizumov za Ruse deljena. Borrell pričakuje soglasje.

Fajon je pojasnila, da slovenska vlada še ni sprejela odločitve glede tega vprašanja, bo pa svoje stališče prilagodila skupnemu stališču EU-ja.

Sama je sicer do splošne prepovedi turističnih vizumov Rusom zadržana. "To lahko prizadene tudi tiste ruske državljane, ki si želijo zaradi nasprotovanja režimu zapustiti državo." Napovedala je, da se bodo v Pragi verjetno dogovorili za odpravo olajševalnih postopkov, ki omogočajo hitrejše izdajanje vizumov, težje pa za splošno prepoved.

Slovenija je sicer pred pandemijo covida Rusom izdala približno 7000 turističnih vizumov letno, zdaj pa približno 2000. "Torej ne gre za visoke številke," je še dejala Fajon.

Stališče do vprašanja Zahodnega Balkana

Zunanja ministrica je tudi povedala, da je s hrvaškim kolegom Gordanom Grlićem Radmanom govorila o načrtovanju tristranskega srečanja ministrov Slovenije, Hrvaške in Avstrije. To naj bi pripravili že v kratkem na Hrvaškem.

Sicer pa sta govorila o več odprtih vprašanjih, med drugim o vstopu Hrvaške v schengen in evroobmočje, pa tudi o energetski krizi in draginji.

Ob robu BSF-ja se je Tanja Fajon srečala tudi z vsemi zunanjimi ministri Zahodnega Balkana, njihovimi sodelavci in posebnimi odposlanci za to regijo, vključno z ameriškim odposlancem za Zahodni Balkan Gabrielom Escobarjem in visokim predstavnikom mednarodne skupnosti v BiH-u Christianom Schmidtom. Predstavila pa jim je tudi posebnega odposlanca slovenskega zunanjega ministrstva za Zahodni Balkan Anžeja Frangeža, je povedala.

To po njenih besedah dokazuje namero Slovenije o prisotnosti na Zahodnem Balkanu. "Za nas je to strateško zelo pomembna regija, za vzdrževanje miru in stabilnosti, predvsem pa zato, da nadaljujemo širitev EU-ja in državam v regiji pomagamo," je dejala.

Pojasnila je, da na MZZ-ju pozorno spremljajo dogajanje v Bosni in Hercegovini zaradi bližajočih se oktobrskih volitev in situacije po volitvah. Po njenih besedah pa bodo "velika prizadevanja namenjena njeni pridobitvi statusa kandidatke za članstvo v EU-ju", o čemer naj bi evropske kolege poskušali prepričati že do decembrskega vrha EU-ja.

Fajon je poudarila tudi odgovornost Slovenije do Zahodnega Balkana kot naše soseščine in dejala, da se moramo zavedati, da države v tej regiji izgubljajo potrpljenje in zaupanje v verodostojnost evropske politike, ob tem pa narašča tudi evroskepticizem.

Dodala je, da si bo prizadevala za prisotnost Slovenije na Balkanu, ko gre za pomembne reforme, in znova poudarila pomen zagotavljanja podpore in pomoči državam Zahodnega Balkana. Omenila je tudi Severno Makedonijo, ki se je po njenem mnenju znašla v nehvaležnem položaju, ker so bila v proces njenega pristopa k EU-ju vnesena tudi dvostranska vprašanja.

"Skušali bomo najti nove pristope, ki bodo dali močno jasno politično sporočilo Zahodnemu Balkanu, da ga ne puščamo zadaj," je sklenila.